Indonezija je že poskušala umetno povzročiti dež, gasiti požare z vodnimi bombami in napotiti vojsko na požarišča. Koordinacijski minister za varnost Dudung Abdurachman je, kot poroča Guardian, zdaj napovedal, da bodo v četrtek suhi led razpršili nad provinco Južna Sumatra. »Ta poskus razprševanja suhega ledu poteka po neposrednem navodilu predsednika, da bi pomagali omejiti onesnaženost zraka v Južni Sumatri,« je po poročanju državne tiskovne agencije Antara dejal minister.
»Najprej bomo opazovali rezultate. Če se bo metoda izkazala za učinkovito, obstaja možnost, da jo uporabimo tudi v drugih regijah,« je dodal.
Najhujša požarna sezona
Guardian poroča, da je od januarja v Indoneziji zgorelo skoraj 900.000 hektarjev površin. Gre za najhujšo požarno sezono v več kot desetletju, ki jo zaostruje letošnji izjemno močan pojav el niño, poimenovan tudi »Godzila«. K širjenju požarov prispeva tudi še vedno razširjena praksa požiganja rastlinja za pridobivanje zemljišč za pridelavo poljščin, kot je oljna palma.
Milijoni Indonezijcev so že več mesecev izpostavljeni gostemu dimu in oranžni meglici. Kritike na račun odziva vlade se stopnjujejo. Prejšnji teden je bila proti državi vložena skupinska tožba, v kateri ji očitajo »hudo malomarnost«. Več deset tisoč ljudi je zaradi bolezni dihal, povezanih z onesnaženim zrakom, poiskalo zdravniško pomoč.
Slabša kakovost zraka
Kakovost zraka se je močno poslabšala tudi v sosednjih državah. Zaradi onesnaženosti so zapirali šole, prizemljevali letala in beležili porast bolezni dihal.
Dim se je razširil v Singapur, Malezijo in celo na Filipine. V Vzhodnem Timorju so napovedali, da bodo od četrtka za tri dni zaprli šole po vsej državi. Družine so pozvali, naj otroci ostanejo v zaprtih prostorih, ob odhodu na prosto pa naj uporabljajo zaščito za dihala.
Guardian piše, da je Singapur v ponedeljek uvedel subvencije za zdravstveno oskrbo, povezano z onesnaženostjo zaradi dima. Podoben ukrep so nazadnje izvedli leta 2015, ko so državo prizadeli primerljivi požari. Mestna država je upravičenim prebivalcem začela razdeljevati tudi zaščitne maske.
V zadnjem tednu se je Singapur, pomembno finančno središče, uvrstil med najbolj onesnažena mesta na svetu. Kuala Lumpur, ki ga je dim prav tako močno prizadel, je zasedel drugo mesto.
Z letalom bodo razpršili 1,5 tone suhega ledu
Po poročanju Guardiana naj bi danes letalo cessna nad mestom Palembang v Južni Sumatri razpršilo 1,5 tone suhega ledu. Vlada upa, da bo ukrep zmanjšal količino dima ter izboljšal kakovost zraka in vidljivost.
Tehniko so prvič uporabili že v štiridesetih letih prejšnjega stoletja, ko so s suhim ledom spodbujali nastajanje ledenih kristalov v oblakih, poroča Bloomberg. Strokovnjaki pa opozarjajo, da bi lahko uporaba suhega ledu oziroma trdnega ogljikovega dioksida prinesla le omejeno in krajevno omejeno izboljšanje razmer.
»Metoda ima nekaj potenciala za lokalno izboljšanje, ki bi lahko trajalo določen čas,« je za Guardian povedal Rick McRae, izredni profesor v raziskovalni skupini za gozdne požare na Univerzi Novega Južnega Walesa (UNSW). »Vremenski sistemi se premikajo od vzhoda proti zahodu. Če torej v nekem mestu odstranite dim, bo vanj ves čas prihajal nov,« je pojasnil. »To je stalen problem. Rešitev ne bo preprosta in nikakor ne bo trajna,« je dodal.
V indonezijski provinci osrednji Kalimantan je indeks onesnaženosti zraka ISPU v sredo presegel 1200 točk, kažejo podatki okoljskega ministrstva. To je štirikrat več od vrednosti 300, ki označuje nevarno raven onesnaženosti.
Posnetki lokalnih medijev so prikazovali gosto meglico, ki je prekrivala glavno mesto province Palangka Raya. Vidljivost za voznike je bila zaradi dima izjemno slaba. Indonezijski predsednik Prabowo Subianto je odredil okrepitev gašenja požarov in pozval k odločnejšemu ukrepanju proti domnevnim povzročiteljem.
Vlada se kljub temu težko spopada z ognjem. Najhujši požari izbruhnejo na šotnih območjih, kjer lahko tlijo tudi več tednov pod površjem, zato jih je zelo težko pogasiti.
McRae opozarja, da bi lahko težava zaradi podnebnih sprememb sčasoma dobila svetovne razsežnosti. »Sčasoma, ko bodo podnebne spremembe vse bolj vplivale na razmere, bi to lahko postal svetovni problem, pri katerem rešitve ne bo iskala le ena država,« je dejal. »Na svetovni ravni smo močno povezani.«