Temna, blatno modra lisa, ki izstopa iz preostalega oceana, je eden od znakov na satelitskih posnetkih, ki opozarjajo, da zaradi spopadov v Hormuški ožini v morje izteka nafta.
Po poročanju portala dw.com so strokovnjaki v Hormuški ožini identificirali te in številne druge vizualne značilnosti, na podlagi katerih sklepajo, da sredi vojne med ZDA in Iranom prihaja do grozljivih ekoloških posledic, saj rakete zadevajo tankerje, jih požigajo ali potapljajo.
Ekološka katastrofa
Na začetku vojne je bilo v ožini ujetih celo 85 velikih tankerjev, naloženih z nafto – po podatkih organizacije Greenpeace se je ta številka medtem zmanjšala na 13. Vsak nasedel tanker in vsako plovilo, ki poskuša prečkati vodno pot, predstavlja tveganje za napad in s tem za novo izlitje. Od začetka vojne je okoljevarstvena organizacija s pomočjo satelitskih posnetkov zabeležila več kot 100 razlitij.
Zaradi obsežnega lažiranja signalov GPS, zaradi česar ladje oddajajo napačne lokacije, obstajajo verjetno še številna druga neznana razlitja. Greenpeace je v poročilu razmere označil za »ekološko katastrofo« in izpostavil več naftnih madežev, ki segajo v krhke in zaščitene ekosisteme.
Ogroženi občutljivi ekosistemi
Portal dw.com navaja, da je na začetku tedna Greenpeace v Hormuški ožini identificiral pet večjih naftnih madežev s skupno vidno površino 240 kvadratnih kilometrov, kar je okoli štirikrat več od površine Manhattna.
Po novejših satelitskih posnetkih so se te plavajoče površine sicer zmanjšale na okoli 80 kvadratnih kilometrov, saj so vremenske razmere verjetno pripomogle k razpršitvi madežev. Vendar pa to ne pomeni, da so ekološke posledice kaj manj resne, je za dw.com opozorila Nina Noelle, strokovnjakinja za odpravljanje okoljskih nesreč pri Greenpeaceu. Nafta namreč lahko ponikne v sediment in ekosisteme uničuje še leta in leta.
Zaradi lokacije razlitja je zaskrbljenost še toliko večja. En madež so odkrili v bližini narodnega parka Musandam, zaščitenega območja v Omanu, ki je dom koralnih grebenov, morskega življenja in pomembnih gnezdišč morskih ptic. Drugi se nahaja v bližini iranske delte reke Minab, njenih blatnih ravnic in gozdov mangrov, okrevanje teh občutljivih habitatov pa lahko traja desetletja.
Nevarnosti za favno in lokalno prebivalstvo
Nafta je smrtonosna za morske ptice, saj jim zamaže perje ter uniči naravno vodoodpornost in plovnost, kar jim otežuje letenje ter iskanje hrane, hkrati pa poškoduje tudi jajca.
Tudi habitati z mangrovami so hudo prizadeti. Mangrove imajo zračne korenine, ki jih nafta prekrije kot film ter jim preprečuje izmenjavo plinov, zaradi česar se dobesedno zadušijo in poginejo.
Kot piše dw.com, so ogroženi tudi ljudje. Obalne skupnosti so odvisne od rib, ki zaradi izpostavljenosti nafti poginjajo, hkrati pa razlitja ogrožajo zaloge pitne vode. Desalinizacija oziroma pretvorba morske vode v pitno vodo namreč predstavlja vir za kar 90 odstotkov pitne vode v Kuvajtu, okoli 86 odstotkov v Omanu in 70 odstotkov v Savdski Arabiji.
Čiščenje zaradi nenehnih vojaških spopadov, minirane regije in omejenega dostopa do obale ter podatkov ostaja izjemno zahtevno in počasi izvedljivo. Okoljevarstveniki zato poudarjajo, da je edina dolgoročna rešitev postopna opustitev fosilnih goriv.