Premier Starmer pravi, da se ne bo lahko zoperstaviti podjetjem, ki imajo v lasti družbena omrežja, ter da se zaveda izziva, ki ga predstavljata priprava zakonodaje in uveljavljanje prepovedi. Vendar dodaja, da ne bo popuščal in da računa, da bo prepoved začela veljati prihodnjo pomlad.
Za Starmerja so negativni učinki družbenih omrežij očitni. Zaradi njih mladi ne delajo domačih nalog, se ne videvajo v živo s prijatelji, gredo prepozno spat, vse to pa vpliva na njihov razvoj. »Naj vprašam: mar zares verjamemo, da družbena omrežja ustvarjajo srečno okolje za naše otroke? Res verjamemo, da se v tem okolju lahko počutijo varne? Mislim, da mi ni treba odgovarjati na to vprašanje, vsak starš to vidi sam,« je rekel in dodal, da so otroci zaradi družbenih omrežij nesrečni, lažja tarča ustrahovanja ter izpostavljeni nevarnim vsebinam, ki lažje pritegnejo pozornost in so narejene tako, da mladostnike zasvojijo.
Pritisk na podjetja, ne na otroke in mladino
»Prepovedi se ne lotevam zlahka in zavedam se, da so družbena omrežja prinesla tudi koristi. Toda ko vladaš, se moraš odločiti, in jasno mi je, da je prepoved prava odločitev,« je dejal Starmer. »Prepoved bodo uveljavljali tako, da bodo za izvajanje odgovorna podjetja, ki imajo družbena omrežja v lasti, ne s kaznovanjem otrok in mladostnikov, ki jo bodo kršili, saj ti vedno iščejo in tudi najdejo obvoz okoli pravil, ki so jih postavili odrasli,« je dodal Starmer, čigar vlada je sicer napoved prepovedi objavila tudi na omrežju X.
Prepoved bo veljala za omrežja, kot so tiktok, snapchat, instagram in druga, premier pa je napovedal tudi ukrepe proti spletnim igram in storitvam za prenos v živo, ki s pogovori med uporabniki omogočajo stike otrok s tujci. Nekateri strokovnjaki in psihologi sicer opozarjajo, da ni gotovo, da bo prepoved zares delovala, kot si je vlada zamislila.
Vlada naj bi zakonodajni okvir pripravila do konca leta, da bi lahko prepoved začela veljati čez približno leto dni. Pred ponedeljkovo napovedjo se je vlada na široko posvetovala z učitelji, starši in mladimi in pridobila 116.000 mnenj, v katerih je 90 odstotkov udeležencev podprlo omejitve za mlajše od 16 let, pravijo na Downing Streetu 10.
Po poti mnogih držav
Oblasti v številnih državah razmišljajo podobno kot na Otoku. Danska je napovedala prepoved za mlajše od 15 let, pri čemer bodo starši lahko sami otroku, starejšemu od 13 let, omogočili dostop do nekaterih platform. V Franciji je zakonodajo o prepovedi družbenih omrežij za mlajše od 15 let potrdila skupščina in čaka na glasovanje v senatu, podobno je v Grčiji. Takšna prepoved že velja na Švedskem in v Turčiji.
V Nemčiji lahko mladi med 13. in 16. letom starosti uporabljajo družbena omrežja samo ob soglasju staršev, v Italiji je meja postavljena pri 14 letih. Na Norveškem je meja postavljena pri 13 letih, a razmišljajo, da bi jo prav tako dvignili za dve leti. V Španiji vlada razmišlja, da bi prepoved postavili pri 16 letih, pobudo za enak ukrep na vseevropski ravni pa je dal tudi evropski parlament.