Strokovni posvet je potekal v okviru projekta Križišče in naslovil različne vidike odvisnosti ter ključno vlogo svojcev v procesu zdravljenja. Pri obravnavi digitalnih zasvojenosti strokovnjaki opažajo hud padec koncentracije pri mladih, ki "kompulzivno" uporabljajo kratke video vsebine na družbenih omrežjih. Predavatelj Janez Arh, ki je na posvetu predstavil delo s starši na tem področju, ugotavlja, da mladi s tem trenirajo možgane zgolj za fokus na nekajsekundne vsebine.
Možgani izgubljajo frustracijsko toleranco
"Na primer, mladostnik z lahkoto zdrži šest ur neprekinjenega igranja videoigre, ker mu je zabavno, zelo težko pa 15 minut sledi neki snovi, ki mu jo predava učitelj. Zato, ker mu je dolgočasno in njegovi možgani nimajo več frustracijske tolerance, da bi zdržali nezanimive, manj dopaminske vsebine, kar niža časovno koncentracijo," je o posledicah digitalne zasvojenosti za STA dejal Arh. Mladi posledično zanemarjajo šolo in sami sebe prikrajšajo za preostala pomembna področja v lastnem razvoju.
Na dogodku so strokovnjaki opozorili, da digitalna zasvojenost predstavlja aktualen problem že približno desetletje. Ob tem družbeno okolje močno stimulira beg posameznika stran od sebe in nenehno iskanje novih ter močnejših dražljajev, kar mlade hitro potisne v različne oblike odvisnosti.
"Saj vsi to počnejo"
"Na začetku, ko pridejo k nam, se jim zdi, da to predstavlja del načina življenja, da to ne pomeni nič posebnega. Potem imamo vedno tisto prepričanje, da vsi to počnejo. Vendar pri tistih, ki ostanejo v programu, počasi prihaja do zavedanja, da tak način na dolgi rok ne bo vzdržal. In ko ugotovijo, da imajo problem, ter ga začnejo reševati, dosegamo uspehe," pa je za STA pojasnila predsednica Društva Projekt Človek Suzana Puntar.