Nova vrsta lahko zraste do 50 centimetrov v višino in tehta skoraj 2,2 kilograma. Ima nenavadna pokončna plodna telesa bledo rumene barve, po katerih se razlikuje od drugih gliv, poroča CNN.
»Vedno je zanimivo odkriti novo vrsto glive s tako impresivnimi razsežnostmi,« je za CNN povedal Kabir Peay, profesor biologije na Univerzi Stanford, ki ni sodeloval pri raziskavi. »To nam kaže, koliko eksotičnih oblik življenja na našem planetu znanost še ni opisala,« je dodal.
Niso vedeli, za katero gobo gre
Znanstveniki so novo vrsto odkrili med raziskovanjem raznolikosti gliv v gozdovih jugozahodne kitajske province Yunnan v letih 2024 in 2025. Rezultate raziskave so 28. septembra objavili v znanstveni reviji Frontiers in Fungal Biology.
CNN piše, da so lokalni prebivalci že prej opažali velike mesnate glive, ki rastejo ob odmrlem drevju, vendar niso vedeli, da gre za doslej neopisano vrsto. Nekateri domačini so glivo celo pokusili in po lastnih navedbah niso imeli zdravstvenih težav. Vendar znanstveniki še niso preverili, ali vsebuje toksine, zato ni potrjeno, ali je varna za uživanje.
»Nihče temu ni posvečal posebne pozornosti,« je povedala Indunil Senanayake, soavtorica raziskave in izredna profesorica na Inštitutu za botaniko v Kunmingu.
Vse se je spremenilo, ko je eden od radovednih domačinov znanstvenikom poslal fotografije. Ti so hitro ugotovili, da bi lahko šlo za nekaj doslej neznanega.
Po izumrtju dinozavrov
Znanstveniki menijo, da je množično izumrtje pred približno 66 milijoni let, ki je zaznamovalo konec dobe dinozavrov, morda ustvarilo idealne razmere za razvoj skupine gliv, ki ji pripada Dianjunus rex. Raziskava je pokazala, da ne gre le za novo vrsto, temveč tudi za povsem novo družino gliv, poimenovano Dianjunaceae.
CNN navaja, da genetska analiza kaže, da se je ta družina verjetno pojavila približno milijon let po trku asteroida, ki je zaznamoval konec krede. »Med tem dogodkom se je fotosinteza ustavila, zaradi česar so se nakopičile ogromne količine odmrlega listja, lesa, korenin in trupel,« je pojasnila Senanayake.
Medtem ko so se številni drugi organizmi borili za preživetje, so imele glive, ki razgrajujejo odmrlo organsko snov, na voljo obilico hrane.
Prava velikanka med glivami
Čeprav se po velikosti ne more primerjati z dinozavrom, po katerem je dobila ime, je Dianjunus rex izjemno velika gliva.
Znanstveniki jo opisujejo kot največjo znano vrsto med zaprtotrosnicami (Ascomycota), najraznovrstnejšo skupino gliv, ki obsega približno 65.000 opisanih vrst. V to skupino spadajo tudi smrčki, tartufi in kvasovke.
Pred tem odkritjem je za največjo zaprtotrosnico veljala vrsta Engleromyces goetzei, ki so jo našli v Keniji. Njeno plodno telo lahko v premeru doseže skoraj 30 centimetrov in tehta približno 3,2 kilograma.
Vsi drugi bližnji sorodniki na novo odkrite glive so mikroskopsko majhni ali zrastejo le nekaj centimetrov. Znanstvenike zanima, zakaj lahko Dianjunus rex zraste toliko bolj kot njeni sorodniki. »Zaprtotrosnice na splošno ne razvijejo velikih plodnih teles, saj je to z vidika porabe energije neučinkovito,« je za CNN pojasnila Senanayake.
Zakaj ta gliva zraste tako visoko?
Ena od možnih razlag se skriva v načinu razmnoževanja. Glive se razmnožujejo s sporami, Dianjunus rex pa ima na zgornjem delu plodnega telesa na tisoče drobnih odprtin, skozi katere se spore sproščajo.
Težava je v tem, da so tla na njenem življenjskem območju gosto prekrita z listjem in drugimi rastlinskimi ostanki. Takšna plast lahko zadržuje spore in ovira njihovo širjenje.
Senanayake meni, da visoko plodno telo glivi omogoča, da spore razširi na večje razdalje in tako poveča možnosti za razmnoževanje.
Niso še odkrili večine vrst gliv
Glive imajo v naravi ključno vlogo. Razgrajujejo organsko snov, sodelujejo pri kroženju ogljika ter so pomembne za zdravje in prehrano številnih rastlinskih vrst. »Ključno je razumeti njihovo vlogo,« je povedal Peay. »Prvi korak je, da jih opišemo in zabeležimo njihov obstoj. Šele nato lahko poskušamo razumeti podrobnosti njihove ekologije,« je dodal Senanayake.
Znanstveniki so doslej opisali približno 150.000 vrst gliv, vendar ocenjujejo, da jih na Zemlji živi od dva do 13 milijonov. »Gre za skupino organizmov, ki jo izrazito podcenjujemo in premalo raziskujemo,« je dejal Peay.
Tudi velike glive, kot je Dianjunus rex, ni vedno lahko najti. Največji del glive namreč sestavljajo tanke niti, imenovane hife, ki skupaj tvorijo micelij. Te so večinoma skrite v tleh, razpadajočem lesu ali med rastlinami.
Vidni del glive oziroma plodno telo se pojavi šele, ko so razmere ugodne za razmnoževanje ali proti koncu njenega življenjskega cikla.