Glive so izjemno pomembne za gozdni ekosistem, ena njihovih glavnih funkcij je razgrajevanje odmrle organske snovi. Brez te funkcije bi se v gozdu nabirala plast nepredelanih ostankov, ki bi lahko bila debela tudi več kilometrov, tla pa bi postopoma izgubila rodovitnost, so v sporočilu za javnost navedli na Zavodu za gozdove Slovenije.
Gobe obenem pomagajo drevesom pri oskrbi z vodo in hranili ter predstavljajo hrano živalim. Pri nekaterih vrstah so gobe predvsem sezonska dopolnilna hrana, zlasti v poznem poletju in jeseni, pri drugih pa lahko predstavljajo pomemben vir hranil in vode, je pojasnil vodja službe za lovsko načrtovanje na zavodu za gozdove Matija Stergar.
"Če želimo dolgoročno ohranjati zdrave gozdove, moramo vsi skupaj, tako stroka kot splošna javnost, razumeti in spoštovati tudi glivni svet - nevidno, a izjemno pomembno mrežo življenja pod našimi nogami," je izpostavil revirni gozdar kranjske območne enote zavoda za gozdove Rok Debeljak.
Gobe imajo prav tako pomemben prehranski, rekreativni in kulturni pomen v slovenski družbi. "Nabiranje gob je razširjena oblika prostočasne dejavnosti, ki povezuje uporabo gozdnih dobrin, tradicionalno znanje in doživljanje gozdnega prostora," je pojasni vodja kranjske območne enote zavoda Martin Umek.
Nabirajo se izključno nadzemni deli gliv, ki služijo glivam le v razmnoževalne namene, glivino telo, t. i. micelij, pa je skrito pod zemljo. Množično nabiranje gob tako bolj kot glivam škoduje gozdnemu ekosistemu z vznemirjanjem prostoživečih živali, so opozorili na zavodu.
Nabiranje gob je lahko obenem moteče za lastnike gozdov, zaradi prekomernega prometa na gozdnih cestah pa je lahko v napoto tudi aktivnostim gozdne proizvodnje.
Na zavodu so zato izpostavili pomen spoštovanja gozdnega bontona. Ta veleva, da se moramo v gozdu vesti kot gostje, je poudarila vodja službe za varstvo gozdov na zavodu Marija Kolšek. Gozdni bonton vključuje ohranjanje čim večjega števila gob v naravi, pri čemer je Kolšek spomnila na omejitev za nabiranje gob, ki znaša do dva kilograma na posameznika dnevno.
Pozvala je tudi k nabiranju le tistih gob, ki jih poznamo in ne spadajo med zavarovane vrste. Izogibati se je treba deloviščem oz. sečiščem v gozdu, pomembno pa je tudi upoštevati omejitve vožnje v naravnem okolju.
Gobe lahko služijo tudi kot indikator stanja gozdnega ekosistema, saj so izredno občutljive na spremembe v okolju, kot so onesnaženje, spremembe v vlagi, reakciji tal in spremembe v vrstni sestavi rastlinja. Ob tem pa številne redke vrste gob rastejo le v nedotaknjenih ali sonaravno gospodarjenih gozdovih, kar dodatno poudarja njihovo vlogo pri beleženju biotske raznovrstnosti, so še pojasnili na zavodu.