Kljub tem okoliščinam se verniki množično odpravljajo na hadž, ki velja za duhovno izkušnjo izjemnega pomena in za obveznost, ki jo mora vsak musliman opraviti vsaj enkrat v življenju, če mu to dopuščajo zdravje, finančne možnosti in okoliščine, poroča Associated Press.

Egiptovska romarka Samja Abdul Moneim je povedala, da je prihod na hadž zanjo izpolnitev dolgoletne želje.

»Sem v stanju blagoslova in sreče,« je dejala v Meki. »To je nepopisno občutje. Hvala bogu, da sem tukaj.«

Takšni občutki so pogosti med romarji, ki pogosto leta varčujejo denar ali čakajo na dovoljenje, da lahko opravijo to romanje. Za mnoge je hadž vrhunec njihovega verskega življenja, povezan z iskanjem odpuščanja, očiščenja in novega začetka.

Muslim pilgrims prostrate as they offer evening prayers around the Kaaba, Islam's holiest site in the holy city of Mecca during the annual hajj pilgrimage, Saudi Arabia, Sunday, May 24, 2026. (AP Photo/Altaf Qadri)

V Meko pride okoli 1,5 milijona ljudi. Foto: AP

Začetek obredov v Meki

Običajno se romarji na prvi dan zberejo v velikih šotorskih naseljih v bližini puščave pri Meki. Pred tem pa številni že izvajajo enega ključnih obredov: kroženje okoli kockastega svetišča kaba v Veliki mošeji.

Ta obred, znan kot tavaf, se izvaja v izjemno gostih množicah in pogosto pri visokih temperaturah. Romarji hodijo v krogu okoli kockaste kabe, medtem ko molijo in recitirajo verske besede.

Muslim pilgrims pray at the Grand Mosque in the holy city of Mecca during the annual hajj pilgrimage, Saudi Arabia, Sunday, May 24, 2026. (AP Photo/Altaf Qadri)

Velika mošeja v Meki. Foto: AP

Ekstremna vročina in težke razmere

Letos romanje poteka v zelo vročih vremenskih razmerah, v Meki je namreč kar 42 stopinj, kar dodatno otežuje obrede, ki pogosto vključujejo dolgo hojo in dolgotrajno bivanje na prostem.

Romarji se zato zatekajo k različnim načinom hlajenja. Mnogi uporabljajo dežnike za zaščito pred soncem, nosijo ročne ventilatorje ali iščejo senco, kjer je to mogoče. Prostovoljci medtem delijo vodo, da preprečujejo dehidracijo, in uporabljajo velike ventilatorje, ki pršijo fino vodno meglico za ohlajanje množic.

Kljub fizičnim naporom številni romarji poudarjajo, da težave dojemajo kot del duhovne poti in preizkušnje vere.

V Savdski Arabiji romarji že izvajajo kroženje okoli kabe, kar se nadaljuje v prvih dneh hadža. Nato se bodo množice premaknile v območje Mina, kjer bodo bivale v velikem šotorskem naselju in opravljale molitve ter druge obrede.

Organizacija hadža in vpliv na države

Več držav z velikim številom muslimanskega prebivalstva je pred hadžem sprejelo dodatne ukrepe za organizacijo potovanja.

Indonezija, ki ima največjo muslimansko populacijo na svetu, je poudarila potrebo po previdnem načrtovanju in ukrepih, da dodatni stroški potovanja ne bi bremenili romarjev.

V Indiji, kjer živi velika muslimanska manjšina, organizacija poteka večinoma gladko, vendar so se stroški povečali zaradi višjih cen goriva, kar vpliva na skupne stroške romanja.

A Muslim pilgrim prays in front of the Kaaba, Islam's holiest site in the holy city of Mecca during the annual hajj pilgrimage, Saudi Arabia, Sunday, May 24, 2026. (AP Photo/Altaf Qadri)

Romar moli pred kabo. Za večino ljudi je to eden najpomembnejših dogodkov v življenju. Foto: AP

Potek obredov in vrhunec hadža

V Savdski Arabiji romarji že izvajajo kroženje okoli kabe, kar se nadaljuje v prvih dneh hadža. Nato se bodo množice premaknile v območje Mina, kjer bodo bivale v velikem šotorskem naselju in opravljale molitve ter druge obrede.

Eden najpomembnejših trenutkov romanja bo v torek, ko se bodo romarji odpravili na planoto Arafat. Tam bodo preživeli dan v molitvi, prošnjah za odpuščanje in duhovnem razmisleku. Ta dan velja za vrhunec hadža in enega najsvetejših trenutkov v islamu.

Številni romarji na Arafat prinašajo osebne prošnje in molitve svojih bližnjih, pogosto pa v globokem čustvenem stanju dvigujejo roke proti nebu.

Za mnoge romarje je to izkušnja, ki presega fizično potovanje – gre za duhovno preobrazbo, osebno refleksijo in iskanje notranjega miru.

Ozadje regionalnih napetosti

Romanje poteka v času, ko so politične in varnostne razmere v regiji še vedno napete. Na Bližnjem vzhodu ostajajo prisotne posledice konflikta med Iranom in njegovimi nasprotniki, kar vpliva tudi na globalno varnost in gospodarstvo.

V soboto je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump izjavil, da je bil dosežen okvirni dogovor z Iranom glede vojne in odprtja Hormuške ožine, vendar dogovor še ni dokončno potrjen. Po njegovih besedah gre za »memorandum o miru«, ki ga morajo še formalno podpisati vse vpletene strani.

Te napetosti so v zadnjih mesecih povzročile nestabilnost na energetskih trgih, vključno z rastjo cen nafte in plina, kar vpliva na svetovno gospodarstvo.

Priporočamo