"Sporazum je v glavnem dogovorjen, čaka pa še na dokončno potrditev med ZDA, Iranom in različnimi drugimi državami," je objavil Trump.
Ameriški državni sekretar Marco Rubio je medtem med obiskom v New Delhiju danes dejal, da je še danes mogoča napoved v zvezi z dogovorom z Iranom, ki bi lahko uradno končala vojno na Bližnjem vzhodu, a bo to prepustil predsedniku Trumpu.
"Mislim, da je mogoče, da bo v prihodnjih urah svet izvedel dobro novico," je novinarjem dejal Rubio. Dogovor bi po njegovih besedah sprožil proces, ki bi pripeljal do tega, da se svetu ne bo več treba bati iranskega jedrskega orožja.
Trump je v soboto objavil, da se še vedno urejajo končne podrobnosti in da je še vedno možno, da se nekateri vidiki sporazuma spremenijo.
Ameriški medij Axios je, sklicujoč se na neimenovane ameriške predstavnike, poročal, da načrt predvideva 60-dnevno podaljšanje premirja, v tem času pa naj bi bila Hormuška ožina odprta za plovbo brez ovir, Iran pa bi se zavezal k odstranitvi min, ki jih je položil tam.
ZDA bi v zameno odpravile blokado iranskih pristanišč ter nekatere sankcije, s čimer bi Iranu omogočili izvoz nafte, poroča Axios.
Načrt vključuje tudi obljubo Irana, da nikoli ne bo imel jedrskega orožja ter da se bo pogajal o prekinitvi programa bogatenja urana in odstranitvi zalog visokoobogatenega urana. ZDA bi v zameno pristale na pogovore o odpravi sankcij ter sprostitvi iranskega premoženja.
Vse to naj bi bilo samo del končnega sporazuma, ameriške sile pa naj bi se z območja umaknile šele po sklenitvi tega, piše Axios. Dodaja, da načrt predvideva tudi končanje spopadov med proiranskim gibanjem Hezbolah in Izraelom v Libanonu.
Iranska tiskovna agencija Fars je sicer poročala, da so Trumpove trditve o ponovnem odprtju Hormuške ožine neresnične in v nasprotju z realnostjo, poroča CNN.
"Čeprav se je Iran strinjal, da se število plovil, ki prečkajo ožino, vrne na raven izpred vojne, to nikakor ne pomeni prostega prehoda, kot je obstajal pred vojno," je objavil Fars in dodal, da bo Hormuška ožina še naprej pod iranskim nadzorom.
Trump se je pred napovedjo dogovora pogovarjal po telefonu z voditelji držav Bližnjega vzhoda, tudi z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem.
Glavna skrb Izraela je, da bo sklenjen ozek začasni sporazum, ki bo podaljšal premirje, odprl Hormuško ožino in postopoma omilil sankcije proti Iranu, pri tem pa ne bo obravnaval za Izrael najbolj kritičnih točk – jedrskega programa Teherana in obogatenega urana, je za CNN povedal izraelski vir.
Pakistanski premier Šehbaz Šarif, čigar država posreduje v pogovorih med Washingtonom in Teheranom, je medtem čestital Trumpu "za izjemne napore za dosego miru". Izrazil je pričakovanje, da bo njegova država kmalu gostila naslednji krog pogajanj med ZDA in Iranom.
Sicer pa je dogovor, ki ga je napovedal Trump, v ZDA že sprožil kritike in celo eden glavnih pobudnikov vojne, republikanski senator Lindsey Graham, je javno vprašal, zakaj je bila vojna sploh potrebna, če nastaja sporazum, ki bo Iranu dal, kar želi, je poročala televizija MS NOW.
Nekdanji državni sekretar ZDA v prvi Trumpovi vladi Mike Pompeo je na omrežju X objavil, da to, kar nastaja, ni nič boljšega od jedrskega sporazuma, ki ga je z Iranom sklenila vlada predsednika Baracka Obame.
Na to se je nemudoma izjemno žaljivo odzval komunikacijski direktor Bele hiše Steven Cheung, ki je prav tako na omrežju X med drugim zapisal, da Pompeo nima pojma, o čem govori, in da naj utihne.