Raziskovalci z Inštituta Ruđer Bošković, ki v okviru projekta Pollmar raziskujejo vpliv peloda na občutljiv obalni ekosistem Jadrana, so pojasnili, da je bila rumena barva morja, ki je pritegnila pozornost mimoidočih, posledica velike količine cvetnega prahu in ne onesnaženja, kot so nekateri ugibali.
Raziskovalci so med 7. in 11. aprilom na morski raziskovalni postaji Martinska izvedli terenski eksperiment, s katerim so želeli ugotoviti, kaj se zgodi, ko cvetni prah s kopnega doseže morsko površino. Ekipa je proučevala, ali pelod v morje sprošča organske snovi in hranila, ki lahko vplivajo na biogeokemične procese in življenje mikroorganizmov.
Najtanjši sloj morja z veliko vlogo
Znanstveniki pojasnjujejo, da pelod v Jadranskem morju ni nov pojav, vendar podnebne spremembe spreminjajo trajanje in intenzivnost obdobij opraševanja. Zato postajajo procesi med atmosfero in morjem vse pomembnejše področje raziskav.
Posebno pozornost namenjajo tako imenovanemu površinskemu mikrosloju morja – izjemno tankemu sloju na meji med morjem in zrakom, kjer se srečujejo sončno sevanje, organska snov in mikroorganizmi.
»Naše prejšnje raziskave na območju Šibenika so pokazale, da je površinski mikrosloj močno obogaten s pelodom lokalnega in regionalnega izvora. Samo v letu 2024 smo identificirali kar 89 različnih vrst peloda,« je pojasnila vodja projekta.
Poskus z borovim pelodom
V eksperimentu na Martinski so raziskovalci uporabili pelod alepskega bora, ki so ga zbrali z bližnjih dreves. Skupaj z morsko vodo so ga v posebnih inkubacijskih vrečah za več dni potopili v morje. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali pelod sprošča snovi, ki lahko spreminjajo sestavo organskih snovi v morju in vplivajo na mikroorganizme.
Med petdnevnim poskusom so znanstveniki redno jemali vzorce vode ter spremljali fizikalno-kemijske in biološke spremembe, del vzorcev pa so shranili za nadaljnje laboratorijske analize.
Pomemben vpliv na morski ekosistem
Raziskovalci opozarjajo, da je srednji Jadran naravno reven s hranili, kot sta dušik in fosfor, zato lahko že manjši dodatni vnosi snovi iz ozračja pomembno vplivajo na morski ekosistem.
Pelod lahko tako postane vir organskih snovi za mikroorganizme in vpliva na primarno produkcijo – osnovo prehranske verige v morju.