Stranko Mirna Rusija vodi Ilja Jašin, nekdanji politični zapornik in tesen zaveznik pokojnega kritika Kremlja Alekseja Navalnega. Namen stranke je zastopati interese Rusov tako znotraj države kot v tujini, piše The Moscow Times.
Čeprav je od začetka obsežne ruske invazije na Ukrajino nastalo že več protivojnih in protikremeljskih organizacij, Jašin meni, da bo Mirna Rusija zapolnila praznino kot širša politična platforma, ki je doslej ni bilo.
»Politična stranka ni zgolj klub zaskrbljenih državljanov ali odbor za protivojno zagovorništvo. Stranka je predvsem orodje za boj za oblast,« je Jašin povedal za The Moscow Times.
»Z izbiro oblike politične stranke odkrito izjavljamo, da je naš ključni cilj prevzeti oblast v državi. Prav zato se povezujemo in gradimo to strukturo – da bomo lahko kandidirali za oblast.«
Še ena pobuda med mnogimi
Kritiki opozarjajo, da bi Mirna Rusija lahko postala še ena opozicijska pobuda, ki ponuja »demokratično alternativo« Putinu, vendar ima v praksi malo vpliva, zlasti ker ruska opozicija ostaja močno razdeljena in pogosto zapletena v notranje spore.
Kljub temu politiki in aktivisti, ki so se udeležili ustanovnega kongresa, menijo, da ima stranka potencial združiti širok spekter državljanov, ki so proti vojni in proti Putinu, ter jim prvič po dolgih letih omogočiti neposredno politično delovanje.
»Večina opozicijskih organizacij v ruski diaspori danes deluje v zaprtem ali polzaprtem okolju,« je dejal Jašin.
Po njegovih besedah je bilo pomembno ustanoviti organizacijo s široko notranjo demokracijo, odprto razpravo ter načeli pluralizma in kolektivnega odločanja, kjer bi člani lahko dejansko vplivali na sprejemanje odločitev.
Na ustanovnem kongresu, ki je 12. in 13. junija potekal v Berlinu ob dnevu Rusije, se je zbralo več kot sto delegatov.
Jašin ni hotel razkriti virov financiranja stranke zaradi varnosti donatorjev, povedal pa je, da sredstva prihajajo od več podpornikov, ki prej še nikoli niso financirali politike.
Želijo si združevanja
Delegati so za podpredsednike izvolili Olgo Prokopjevo iz francoske organizacije Russie-Libertés ter nekdanja Jašinova sodelavca iz moskovskega občinskega sveta, Jeleno Kotenočkino in Konstantina Kosova.
V 25-članskem svetu so med drugim zagovorniki človekovih pravic, nekdanji poslanci, aktivisti iz nekdanjih regionalnih štabov Navalnega, feministične aktivistke in člani demokratičnega mladinskega gibanja Vesna.
Kotenočkina je pojasnila, da je ideološka usmeritev stranke namenoma široka, da bi pritegnila tako liberalnodemokratske kot socialdemokratske podpornike. Organizacijska struktura omogoča ustanavljanje regionalnih podružnic in notranjih frakcij.
Raziskovalka in aktivistka za človekove pravice Inna Bondarenko je dejala, da je pobuda pritegnila tudi ljudi, ki prej niso sodelovali v političnem aktivizmu ali opozicijskih organizacijah.
Po njenem mnenju je bila prav raznolikost pogledov, ideologij in političnih zamisli največja vrednost srečanja.
Kako povezovati različne
Bondarenko opozarja, da številni elementi programa še niso dokončno določeni.
Statut, deklaracija in manifest bodo po kongresu še dopolnjeni, zato končnih različic še ni mogoče oceniti. Dodala je, da se večinoma strinja z doslej sprejetimi usmeritvami.
Po njenem ostaja odprto vprašanje, kakšna bo dejanska ideološka identiteta stranke.
»Kako povezati ljudi prek vseh meja, geografskih in političnih? Ali obstaja ena sama politična ideologija, ki bi to omogočila, in ali je ideologija sploh najpomembnejša v tem trenutku? Ta vprašanja ostajajo odprta.«
Rusi doma in v tujini
Stranka se bo morala spopasti tudi z vprašanjem, kako hkrati nagovarjati protivojno razpoložene Ruse v tujini in tiste, ki še vedno živijo v Rusiji.
Jašin pravi, da nobena od teh smeri ni pomembnejša od druge. Napovedal je tudi uvedbo posebnih varnostnih postopkov za sodelovanje z ljudmi v Rusiji zaradi nevarnosti kazenskega pregona.
Kotenočkina je poudarila, da je trenutno glavni cilj doseči, da bi Rusi doma in po svetu vedeli, da obstaja politična stranka, ki jo bodo lahko podprli, ko bodo v Rusiji znova mogoče svobodne in poštene volitve.
Po njenih besedah bo stranka zagovarjala pravice in interese Rusov tako na mednarodni ravni kot tudi v državah, kjer bodo ustanovljene njene podružnice.
Ob tem pa ne pričakuje, da bodo zahodne vlade stranko že zdaj obravnavale kot enakovredno politično silo.
Po njenem se Evropa vse bolj zapira pred Rusi, pri prizadevanjih za spremembe pa doslej ni bilo večjih prebojev niti v evropskem parlamentu niti v parlamentarni skupščini Sveta Evrope.
»Napeto vzdušje«
Vprašanje enotnosti protivojne opozicije ostaja nerešeno.
Soustanovitelj stranke in nekdanji občinski svetnik iz Sankt Peterburga Maksim Reznik je Jašina obtožil, da želi centralizirati oblast in ustvariti »stranko enega voditelja«.
Za poljski medij Vot Tak je povedal, da je Jašin sprva predlagal začasnega predsednika, pozneje pa sistem sopredsednikov.
»Rekel je: izvolimo predsednika samo tokrat, potem pa bomo uvedli sopredsednike. Dobro vemo, kaj pomeni samo tokrat – pri nas traja že trideset let.«
Reznik je Jašinu očital tudi vzvišen odnos med razpravami organizacijskega odbora.
Po poročanju preiskovalnega medija IStories so bila nesoglasja glede ustanovnih dokumentov tako ostra, da je delegat Vladimir Milov jezno zapustil dvorano.
Dva modela organiziranja
Kotenočkina je priznala, da je bilo vzdušje napeto, vendar meni, da so spopadi idej, vrednot in političnih pristopov normalen del demokratičnega procesa.
Po njenem sta se soočila dva modela organizacije: horizontalni z razpršenim vodstvom in vertikalni s centraliziranim odločanjem. Upanje vidi v tem, da bo stranki sčasoma uspelo združiti prednosti obeh pristopov.
»V Rusiji preprosto nikoli nismo imeli priložnosti pridobiti izkušenj z gradnjo političnih strank ali preizkušanjem različnih organizacijskih modelov. Morda je zdaj končno prišel ta čas.«
Podobno je menil tudi Leonid Volkov iz Fundacije za boj proti korupciji (FBK) Alekseja Navalnega, ki se je kongresa udeležil kot gost.
»To je povsem normalen politični proces. Obstaja prostor, kjer lahko ruski državljani glasujejo in razpravljajo. To je velika vrednota.«
Jašin je posebej poudaril, da sta se kongresa udeležila predstavnika dveh sicer konkurenčnih opozicijskih organizacij – Volkov iz FBK in Marat Gelman iz Protivojnega odbora, katerega soustanovitelj je Mihail Hodorkovski.
»Vse predstavnike ruske opozicije imamo za svoje zaveznike v boju proti Putinu. Stranko ustanavljamo zato, da bi se borili proti Putinu.«
Po njegovih besedah je največje tveganje, da bi se delo stranke skrčilo zgolj na proceduralna in organizacijska vprašanja.
»Upam, da se bomo temu izognili. Upam, da bomo delo organizirali tako, da bomo ohranili ravnotežje med notranjo demokracijo in učinkovitim javnim političnim delovanjem.«
»Ali nam bo uspelo, pa bo pokazal čas.«
