Po pričakovanju je 74-letni karizmatični radikalni levičar Jean-Luc Mélenchon še četrtič kandidat na francoskih predsedniških volitvah, ki bodo aprila 2027. Nedavno se je v javnem pismu obrnil na Francoze, v medijih pa vse pogosteje govori o svetovnih problemih, ekologiji in drugih pomembnih temah.
Njegove možnosti za uvrstitev v drugi krog so toliko večje, ker se lahko opre na že precej izdelano in izkušeno volilno mašinerijo. Spomnimo, da je leta 2017 na predsedniških volitvah dobil 19,6 odstotka glasov in je le za slabi dve odstotni točki zamudil drugi krog, za toliko je namreč zaostal za drugouvrščeno skrajno desničarko Marine Le Pen. Leta 2022 je na enakih volitvah potrdil, da je edini pomembni kandidat na levici, saj je dobil 20,3 odstotka glasov, več kot tri odstotke manj kot drugouvrščena Le Penova.
Le Penovo zamenjal Bardella
Tokrat 57-letna Le Penova zaradi sodniške prepovedi – potem ko je bila obsojena zaradi zlorabe evropskega denarja, namenjenega asistentom evropskih poslancev – verjetno ne bo smela kandidirati. Kot kandidat skrajne desnice jo bo najbrž zamenjal komaj 30-letni Jordan Bardella, ki se v zadnjih tednih kaže medijem skupaj z 22-letno princeso iz veje burbonske dinastije, do leta 1860 vladajoče v Kraljestvu obeh Sicilij.
Mnogi v Franciji se bojijo, da bosta prvo in drugo mesto v prvem krogu dosegla prav populista Bardella in Mélenchon, ker nobenemu od drugih kandidatov, ki se izogibajo desnemu in levemu populizmu, za zdaj ne kaže, da bi lahko dosegel 20 odstotkov glasov.
Sedanji predsednik Emmanuel Macron ne sme še tretjič kandidirati, vsi njegovi možni nasledniki pa so, kar velja tudi za Macrona, ožigosani kot zagovorniki bogatašev. Torej bi se tako v drugem krogu pomerila mladi skrajni desničar in stari levičar. Francija bi torej dobila za predsednika nekoga s skrajnega dela političnega spektra, ki je evroskeptičen in naklonjen Rusiji. Oboje namreč velja tako za Bardello kot za Mélenchona, pa tudi za Le Penovo.
Spogledovanje s protijudovskim antisemitizmom
Mélenchonova strategija je jasna. Spet hoče postati edini pomembni kandidat levice in se uveljaviti kot edini pravi nasprotnik skrajne desnice. Na nedavni novinarski konferenci je dejal: »Zmagal bom v drugem krogu, ker Francija ni fašistična in rasistična država.«
O tem, da je tudi Mélenchon problematičen, pa kaže njegovo spogledovanje s protijudovskim antisemitizmom, s katerim si poskuša pridobiti priseljence iz arabskih in islamskih držav ter njihove potomce. Poleg tega Mélenchon ni obsodil skrajno leve organizacije Mlada garda, potem ko so njeni člani februarja v Lyonu v brutalnem napadu brez razloga in iz gole objestnosti ubili aktivista skrajne desnice Quentina Deranqueja. Nekaj dni po tem zločinu je na nekem zborovanju vzkliknil: »Gibanje Mlada garda je nastalo spontano kot odpor proti fašizmu. Ta odpor podpiramo!«
In vsi v njegovi stranki Nepokorna Francija se v svojih izjavah vedno strinjajo z njim. Kdor se ne bi, ne bi bil več član te stranke, ki jo avtoritarno vodi, kar je še ena njegovih negativnih potez. Zdi se, da z vsemi temi svojimi hibami nikakor ne more zmagati v drugem krogu, kjer bi moral dobiti podporo večine Francozov. A če bo imel v drugem krogu proti sebi 30-letnega skrajnega desničarja, ki nima izkušenj z vladanjem (Mélenchon je bil dve leti minister za šolstvo), ni povsem brez možnosti za končno zmago in vselitev v Elizejsko palačo.