Vse kaže, da se Francija, ki jo čez eno leto čakajo predsedniške in najbrž tudi parlamentarne volitve, postopoma pogreza v gospodarsko krizo. Ekonomisti se bojijo, da bo BDP letos padel, torej da bo v recesiji. V zadnjih 12 mesecih je imela Francija 1-odstotno gospodarsko rast, v Sloveniji je bila 3-odstotna, pri nas tudi ni pričakovati padca BDP. Brezposelnost, ki je v Sloveniji pod 4 odstotki, se v Franciji hitro povečuje in je že presegla 8 odstotkov, kar je največ v zadnjih petih letih. Delovnih mest pa je vse manj tudi zato, ker podjetja vse bolj stavijo na umetno inteligenco in robotizacijo proizvodnje.
Franciji se slabo piše tudi zato, ker se bo zaradi pomanjkanja kerozina in manj letalskih letov zmanjšal zaslužek od turizma, ki ima pomemben delež v francoskem gospodarstvu, saj gre za državo, ki je prva na svetu po turističnem obisku.
Ob gospodarski krizi se bo Francija težko izognila hudim socialnim problemom. Vlada, ki je že tako šibka in brez podpore v skupščini, ne bo mogla priskočiti na pomoč najbolj ranljivim, saj je proračunski primanjkljaj že četrto leto zapored več kot 5-odstoten in najvišji v EU (pri nas naj bi bil letos 3,4-odstoten). Proračunske težave pa se bodo samo še povečevale, saj bodo zaradi padca BDP tudi davčni prihodki manjši, kot je načrtovala vlada, ki je računala na 1-odstotno gospodarsko rast. Vse večji pa bodo izdatki za brezposelne.
Padec kupne moči letos najbrž ne bo vodil do socialnih nemirov, kot se je to zgodilo z rumenimi jopiči konec leta 2018, ko je bil opustošen del Pariza. Vsi namreč čakajo in veliko (vsekakor preveč) pričakujejo od predsedniških volitev spomladi 2027. Štiri petine Francozov sicer meni – nekateri se tega bojijo, drugi na to upajo – da bo spet prišlo do gibanja rumenih jopičev.
Mnogi se čudijo pasivnosti vlade, ki tako rekoč nič ne dela. »Premier Sébastien Lecornu ima izjemen talent za to, da ne počne nič,« pravi ugledni francoski analitik. Pravzaprav premier Lecornu zaradi razdeljenosti skupščine na skrajno desnico, levico, ki ni več enotna, in prav tako precej razklano desno sredino ne more zares vladati, saj dogovarjanje med vsaj dvema od treh taborov ni mogoče. Vsi tako čakajo, da bo na parlamentarnih volitvah, ki bodo najbrž čez eno leto takoj po predsedniških, eden od treh taborov dobil absolutno večino, česar pa večinski volilni sistem izjemoma ni zagotovil na parlamentarnih volitvah junija 2024.
Francozi že občutijo krizo zaradi podražitev bencina in dizla, ki so posledica zaprtja Hormuške ožine, zaradi proračunskih težav pa vlada ni mogla priskočiti na pomoč z zmanjšanjem dajatev. Liter bencina in dizla je povsod že več kot 2 evra. Poraba pogonskih goriv se je v zadnjih mesecih zmanjšala za kar 30 odstotkov, za prav toliko pa se je povečalo število potnikov na vlakih. Skratka, Francozi tudi za prevoz na delo veliko več uporabljajo javni prevoz in se veliko manj odpravljajo na izlete z avtomobilom. Malo manj kot polovica jih je, kot kažejo zadnje ankete, spremenila svoje navade gibanja. Manjša poraba goriv pa še dodatno zmanjšuje davčne prihodke.
Levica rešitev išče v večji obdavčitvi naftnih družb, kot je Total, ki imajo prav zdaj ob energetski krizi velikanske dobičke. Vlada pravi, da razmišlja o tem, da bi omejila dobičke Totala in drugih naftnih družb, s čimer bi se znižala cena bencina in dizla. A v nadaljevanju krize jih bo najbrž morala tudi bolj obdavčiti in več dati za tiste, ki jih bo kriza močno prizadela.