Po eni najbolj kontroverznih statističnih teorij obstaja 95-odstotna verjetnost, da bo človeška vrsta izumrla v naslednjih približno 17.100 letih. Avtorji izračuna poudarjajo, da ne gre za prerokbo, temveč za matematični model, ki temelji na verjetnosti. Številni znanstveniki pa teorijo zavračajo kot preveč poenostavljeno.
Izračun temelji na številu vseh dosedanjih ljudi
Tako imenovani argument sodnega dne (Doomsday Argument) izhaja iz ocene, da je v zgodovini Zemlje doslej živelo približno 117 milijard ljudi. Matematiki predpostavljajo, da ljudje, ki živimo danes, ne zasedamo posebnega ali privilegiranega mesta v zgodovini človeštva, temveč smo naključno umeščeni nekje na njegovi časovnici.
Če ta predpostavka drži, obstaja 95-odstotna verjetnost, da 117 milijard ljudi predstavlja najmanj pet odstotkov vseh ljudi, ki bodo kdaj živeli. Ker je 100 odstotkov dvajsetkrat več od petih odstotkov, izračun pokaže, da bi skupno število vseh ljudi, ki bodo kdaj živeli, znašalo približno 2,34 bilijona. Glede na trenutno stopnjo rodnosti bi človeštvo to število doseglo v približno 17.100 letih.
Kaj pravzaprav pomeni teorija?
Zagovorniki poudarjajo, da model ne napoveduje načina izumrtja. Gre zgolj za statistično zgornjo mejo, ki naj bi nakazovala, da obstaja velika verjetnost, da človeška vrsta ne bo obstajala dlje od omenjenega obdobja. Vzrok bi lahko bile podnebne spremembe, jedrska vojna, nova pandemija, pomanjkanje virov ali kakšna druga katastrofa.
Argument temelji na tako imenovanem Kopernikovem načelu, ideji, da ljudje v vesolju ne zasedajo posebnega ali privilegiranega položaja.
Za lažje razumevanje teorije si lahko predstavljamo, da so vsi ljudje, ki so kdaj živeli, razvrščeni na ogromni časovni osi, ki se razteza od prvega rojenega do zadnjega. Če je do zdaj živelo že okoli 117 milijard ljudi, bi bilo statistično gledano nenavadno, da bi človeštvo obstajalo dovolj dolgo, da bi se rodilo še več deset bilijonov ljudi.
Zagovorniki to primerjajo z žrebom oštevilčene žogice za golf iz ene od dveh škatel. Ena škatla vsebuje 10 žogic, druga pa 100.000. Če izžrebate žogico številka štiri, bi seveda domnevali, da prihaja iz manjše škatle, saj je verjetnost za to veliko večja.
Številni znanstveniki teorijo zavračajo
Argument sodnega dne ostaja ena najbolj spornih matematičnih teorij. Kritiki opozarjajo, da temelji na zelo poenostavljenih predpostavkah in ne upošteva številnih dejavnikov, ki bi lahko bistveno spremenili prihodnost človeštva. Med drugim izpostavljajo možnost kolonizacije drugih planetov, razvoj novih tehnologij ali dejstvo, da bi človeštvo lahko obstajalo še milijone let. V takšnem primeru bi celoten statistični model izgubil veljavnost, navaja Daily Mail.
