Volitve je izsilil aktualni premier Albin Kurti z vztrajanjem pri svojem kandidatu za predsednika države, ki v parlamentu ni dobil zadostne podpore, nezmožnost izvolitve predsednika države pa je peljala v predčasne volitve. Na njih je Kurtijeva stranka Samoopredelitev glede na decembrske volitve padla z 51 na 43 odstotkov glasov podpore in na 50 poslancev v 120-članskem parlamentu, kar je sedem manj kot prej. Tako bo Kurti imel težave pri sestavljanju vlade in znova pri izvolitvi predsednika oziroma predsednice države.
Ali se Kurti lahko opre na katero od treh albanskih strank, ki so na nedeljskih volitvah uvrščene na drugo, tretje in četrto mesto? Ali pa je morda zdaj mogoča vladna koalicija brez Kurtijeve stranke, ki bi tako ostala v opoziciji?
Od februarskih volitev 2025 ostaja gibanje Samoopredelitev (Vetëvendosje) premierja Albina Kurtija najmočnejša politična sila na Kosovu, vendar brez zadostne parlamentarne večine za samostojno oblikovanje vlade. Teoretično bi se Kurti lahko oprl na katero izmed treh večjih albanskih opozicijskih strank (PDK, LDK ali AAK), vendar so politični odnosi med njimi izrazito slabi, zato je takšna koalicija malo verjetna. Prav tako ni mogoče izključiti alternativne koalicije brez Vetëvendosja, če bi se opozicijske stranke povezale med seboj in pridobile podporo manjšinskih poslancev, vendar bi bila takšna vlada ideološko heterogena in politično nestabilna.
Kakšna bi lahko bila vloga 10 srbskih poslancev pri sestavljanju nove vlade in izvolitvi predsednika? In kakšna drugih manjšinskih poslancev?
Pomembno vlogo pri oblikovanju nove oblasti imajo tudi poslanci narodnih manjšin. Kosovski parlament šteje 120 poslancev, od tega je 20 sedežev rezerviranih za manjšine, med njimi 10 za srbsko skupnost. Pri oblikovanju vlade lahko ti poslanci predstavljajo odločilne glasove za dosego večine. Še pomembnejši postanejo pri izvolitvi predsednika republike, saj kosovska ustava v prvih dveh krogih zahteva dvotretjinsko podporo vseh poslancev, šele v tretjem krogu zadostuje absolutna večina, a ob glasovanju morata biti prisotni dve tretjini poslancev.
Zdaj so bile predčasne parlamentarne volitve zato, ker predsednik države ni bil izvoljen. Tu gre za posebnost kosovske ustave, ali ne?
Tako je: če predsednik države ni izvoljen, se parlament razpusti in sledijo nove volitve. Prav ta povezava med predsedniškimi volitvami in razpustitvijo parlamenta predstavlja eno od institucionalnih posebnosti Kosova. Sicer poznamo več držav, kjer predsednika države voli parlament, na primer Italijo. Posebnost Kosova pa je, da neuspešna izvolitev predsednika države lahko neposredno sproži razpustitev parlamenta in nove volitve, kar povečuje tveganje institucionalnih blokad. Posebnost Kosova ni toliko sama zahteva po širokem soglasju, temveč dejstvo, da neuspeh pri izvolitvi predsednika neposredno vodi v nove parlamentarne volitve, kar povečuje možnost političnih blokad.
Kakšen je odnos Kurtija do srbske manjšine?
Kurti je v odnosu do srbske manjšine zagovornik kosovske državnosti. Njegova politika temelji na vključevanju srbskega severa Kosova v institucionalni in pravni sistem države ter omejevanju vzporednih struktur, ki jih podpira Beograd. Kurtijevi privrženci in drugi zagovorniki takšne politike tak pristop razumejo kot utrjevanje suverenosti Kosova, kritiki pa kot premalo občutljiv odnos do interesov srbske skupnosti. Prav zaradi tega so odnosi med Kurtijevo vlado, Srbsko listo in oblastmi v Srbiji pogosto napeti.
Kako pa je z gospodarskim položajem na Kosovu?
Kosovo ostaja najrevnejša država z območja nekdanje Jugoslavije po večini razvojnih kazalnikov, predvsem po BDP na prebivalca. Čeprav gospodarstvo v zadnjih letih beleži razmeroma stabilno rast in sta se v času Kurtijevih vlad izboljšala zaposlenost ter pobiranje davkov, ostajajo plače nizke, stopnja produktivnosti omejena, velik del prebivalstva pa je še vedno odvisen od denarnih nakazil iz tujine. Življenjski standard se je za del prebivalstva nekoliko izboljšal, vendar Kosovo še naprej zaostaja za vsemi drugimi nekdanjimi jugoslovanskimi republikami.
Kaj pa rodnost? Nekdaj je bila zelo visoka.
Tudi demografska slika se spreminja. Kosovo sicer ostaja ena najmlajših družb v Evropi, vendar se rodnost že dlje časa zmanjšuje in je bistveno nižja kot pred dvema ali tremi desetletji. Velike družine, ki so bile nekoč značilne za kosovske Albance, postajajo vse redkejše. Hkrati se nadaljuje izseljevanje, predvsem mladih in izobraženih ljudi, ki iščejo boljše zaposlitvene možnosti v Nemčiji, Švici, Avstriji in drugih državah zahodne Evrope. Tako se Kosovo danes sooča s podobnimi demografskimi izzivi kot večina držav zahodnega Balkana: staranjem prebivalstva, zmanjševanjem rodnosti in trajnim odlivom delovne sile.
