Maketa po vseh značilnostih predstavlja ameriški rušilec razreda arleigh burke, ena najpomembnejših bojnih ladij ameriške mornarice. Ti rušilci se uporabljajo za spremstvo letalonosilk, protizračno obrambo in izvajanje napadov na velike razdalje.
Eskadrilja rušilcev, ki jo sestavlja deset ladij razreda arleigh burke, je sicer nameščena na Japonskem in deluje pod poveljstvom ameriške Sedme flote. Njene ladje se redno srečujejo s kitajskimi pomorskimi silami med operacijami v Tihem oceanu.
Vojaški analitiki menijo, da nova replika, ki bo najverjetneje uporabljena kot tarča za raketna obstreljevanja, predstavlja še en znak, da Peking možnost prihodnjega oboroženega spopada z Združenimi državami jemlje zelo resno, ne glede na trenutne politične odnose med državama, piše Newsweek.
Rušilci sredi puščave
Kitajska je v zadnjih letih v puščavi Taklamakan sicer zgradila več replik ameriških vojnih ladij na pomorskem raketnem poligonu, za katerega domnevajo, da služi preizkušanju protiladijskih balističnih raket, vključno z novejšimi hipersoničnimi izstrelki.
Na tem območju so doslej odkrili najmanj dve drugi maketi rušilcev razreda arleigh burke ter dve repliki ameriških letalonosilk. Vse prejšnje tarče so bile sicer dvodimenzionalne.
Najnovejšo, tridimenzionalno repliko na raketnem poligonu Ljudske osvobodilne vojske je prvi opazil tajvanski raziskovalec odprtokodnih virov Joseph Wen med analizo satelitskega posnetka, ki ga je posnelo ameriško podjetje za geoprostorsko obveščevalno dejavnost Vantor.
Železnica za premične tarče
Po Wenovih besedah je ladja v naravni velikosti zgrajena ob znani železniški progi na poligonu Taklamakan, po kateri skozi puščavo prevažajo premične tarče.
Ta približno 37 kilometrov dolg železniški sistem je bil že prej uporabljen za prevoz simuliranih ladij, za katere domnevajo, da nosijo opremo, sposobno posnemati elektronski podpis ameriških vojnih ladij.
Takšen sistem kitajski vojski omogoča urjenje bistveno bolj realističnih scenarijev napada ter preverjanje sposobnosti svojih radarjev in raketnih sistemov za odkrivanje, sledenje in uničenje cilja skozi celotno tako imenovano verigo uničenja.
Bryce Barros, sodelavec varnostnega inštituta GLOBSEC, je za Newsweek povedal: »Ne glede na urjenje postavitev takšne stacionarne tarče predstavlja močno sporočilo odvračanja. Ljudska osvobodilna vojska s tem kaže, da resno preučuje, kako uničiti ameriške površinske vojne ladje, pa tudi plovila, zasnovana na razredu arleigh burke, ki jih uporabljata tudi japonska in južnokorejska mornarica.«
Napad in obramba Tajvana
Eden najverjetnejših scenarijev morebitnega spopada med Kitajsko in ZDA je povezan s Tajvanom – demokratično samoupravnim otokom, ki ga Peking šteje za del svojega ozemlja in vztraja, da ga bo po potrebi priključil tudi z vojaško silo.
Če bi Združene države branile Tajvan, bi morala ameriška mornarica svoje sile prepeljati čez ogromne razdalje Tihega oceana. Kitajska vojska pa bi morala za uspešno invazijo na velikih razdaljah prestrezati in uničevati prihajajoče ameriške vojne ladje, vključno z udarnimi skupinami letalonosilk.
Severovzhodno od pomorskega raketnega poligona stoji še en vojaški kompleks, kjer so satelitski posnetki že od leta 2024 zaznali makete ameriških vojaških letal, med njimi lovcev pete generacije F-35 in F-22.
Postavili tudi repliko tajvanske predsedniške palače
To pa niso edina znana kitajska testna območja, niti tarče kitajske vojske niso omejene izključno na ameriško vojaško opremo. Satelitski posnetki, objavljeni oktobra, so pokazali, da je Kitajska razširila tudi repliko predsedniške palače Tajvana ter drugih ključnih državnih zgradb v Tajpeju na vojaškem poligonu Zhurihe v severnem delu Notranje Mongolije.
Že leta 2015 so kitajski državni mediji prikazali posnetke tega kompleksa, za katerega so analitiki ocenili, da služi urjenju morebitnega »dekapitacijskega udara« – operacije, katere cilj bi bila hitra nevtralizacija političnega in vojaškega vodstva Tajvana že na samem začetku morebitnega spopada.
