Viktor Orbán je izgubil oblast, s tem pa se je sprostilo mesto glavnega nasprotnika enotnosti v Evropski uniji. Ta zamenjava prihaja v občutljivem trenutku, ko se povezava zanaša na enotnost pri sprejemanju sankcij, proračunov in drugih odločitev, ki še vedno zahtevajo soglasje. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je po Orbánovem porazu nemudoma predlagala spremembe glasovalnih pravil EU, s katerimi želi v prihodnje preprečiti zastoje pri odločanju.
Vendar Orbánov odhod ne pomeni, da lahko von der Leynova ali Kijev mirno spita. V evropskem svetu še vedno sedi nekaj Orbánovih zaveznikov. Pri Politicu so sestavili lestvico peterice, ki bi lahko prevzela Orbánovo vlogo – nanjo so, kljub temu, da koalicije še ni sestavil nihče, uvrstili tudi Janeza Janšo.
Zvesti sopotnik: slovaški premier Robert Fico
Slovaški predsednik vlade je bil pogosto Orbánov zvest partner pri uporabi veta. Pridružil se mu je pri blokiranju sankcij proti Moskvi in zahteval izjeme pri posojilu EU za Ukrajino v vrednosti 90 milijard evrov. Z Orbánovim odhodom Fico ostaja morda zadnji tesen zaveznik Kremlja v EU.
Fico je prejšnji mesec posvaril, da bi lahko namesto Orbána on blokiral izplačilo 90 milijard evrov za Kijev. Budimpešta je ta sredstva blokirala zaradi spora s Kijevom glede poškodovanega naftovoda za rusko nafto. Magyar je v ponedeljek že nakazal, da Madžarska ne bo več stala na poti EU, vprašanje pa ostaja, ali bo Fico uresničil svojo grožnjo, ali pa se bo prilagodil večini. V diplomatskih vrstah menijo, da se Fico zaveda tveganj in posledic ob morebitni izbiri poti, podobne Orbánovi.
Populistični milijarder: češki premier Andrej Babiš
71-letni milijarder, ki ga nekateri imenujejo »češki Trump«, od decembra vlada v koaliciji z desnico in že kaže Orbánov slog vodenja. Babiš je poleg Orbána in Fica edini zahteval izjeme pri pomoči Ukrajini. Prav tako kritizira podnebno politiko EU in trdi, da sistem emisijskih kuponov uničuje češko industrijo. V uradih v Pragi pričakujejo, da bo Babiš težaven sogovornik pri specifičnih vprašanjih, ki odstopajo od prevladujočega razmišljanja evropskih voditeljev.
Politična akrobatka: italijanska premierka Giorgia Meloni
Italijanska voditeljica od prevzema oblasti pred tremi leti krmari svojo desno, nacionalistično politiko in proevropsko držo v mednarodnih zadevah. Z zavezništvi, denimo z dansko premierko Mette Frederiksen, je poskušala zaostriti migracijska pravila skozi soglasje, in ne skozi blokade. Čeprav se je izkazala za drugačno od Orbána, v diplomatskih krogih v Italiji opozarjajo na njeno ideološko povezanost z madžarskim kolegom, kar se je pokazalo na marčevskem vrhu, ko je edina pokazala razumevanje za njegovo stališče glede Ukrajine.
Povratnik Janez Janša
Nekdanji večkratni slovenski premier, ki ga pri Politicu označujejo za desnega populista in občudovalca Trumpa, je na nedavnih volitvah zasedel drugo mesto. Trenutno še ni jasno, ali bo koalicijo sestavil on ali pa Robert Golob kot zmagovalec volitev.
Janša bi s svojo vrnitvijo okrepil populistični klub v EU, ocenjujejo pri Politicu, vendar se od Orbána razlikuje po odnosu do Ukrajine. Kljub zavezništvu z Madžarsko pri drugih vprašanjih Janša zagovarja članstvo Ukrajine v EU in je Kijev obiskal že takoj ob začetku ruske invazije leta 2022.
Nepredvidljiv bolgarski adut: Rumen Radev
Nekdanji bolgarski predsednik je januarja odstopil in ustanovil novo stranko, s katero mu po nekaterih anketah kaže dobro; to bi lahko pomenilo težave za Ukrajino. Radev je namreč leta 2025 izjavil, da je Ukrajina »obsojena na propad«, in nasprotoval pošiljanju orožja. Evropske voditelje je obtožil, da spodbujajo kijevsko protiofenzivo, kar je po njegovih besedah v Ukrajini povzročilo »stotisoče žrtev«.
Njegove simpatije do Kremlja so leta 2023 privedle do ostrega besednega spora z Volodimirjem Zelenskim, ki mu je med televizijskim prenosom v predsedniški palači v Sofiji zabrusil: »Torej bi vi rekli: Putin, prosim, zavzemi bolgarsko ozemlje?«