Nemški kompromis za končanje madžarske in poljske blokade svežnja za okrevanje se je na današnjem zasedanju evropskih voditeljev pokazal za zadostnega in ustreznega. Evropski svet ga je soglasno potrdil, zatem pa še celoten 1800 milijard evrov težak sveženj za okrevanje evropskega gospodarstva po pandemiji.
Madžarski premier Viktor Orban je prišel na vrh nasmejan, potem ko je Nemčija po skoraj mesec dni trajajočih pogajanjih pripravila kompromisni predlog. Ta naj sicer ne bi posegal v mehanizem pogojevanja izplačil evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava, ki je bil sporen za Varšavo in Budimpešto, zasnovali pa so ga na julijskem vrhu evropskih voditeljev ter dokončno oblikovali oktobra v pogajanjih z evropskim parlamentom. Zadovoljen je bil tudi poljski premier Mateusz Moraviecki, češ da sklepi zagotavljajo, da se ne bi proti kakšni državi začeli politično motivirani procesi.
Srž kompromisa je v tem, da bodo države pred uveljavitvijo mehanizma smele njegovo skladnost z evropskim pravom preveriti na sodišču EU. To bi sicer začetek veljavnosti mehanizma odložilo krepko proti jeseni 2022 (po naslednjih madžarskih parlamentarnih volitvah).
Prevelikih pomislekov ni bilo
Kot voditeljica predsedujoče države EU je nemška kanclerka Angela Merkel evropske voditelje spodbujala, da soglasno sprejmejo predlagano rešitev. Ti so bili večinoma zadovoljni, da mehanizem pogojevanja izplačil evropskih sredstev ni bil spremenjen. Tudi premier Janez Janša, ki je s svojim pismom Charlesu Michelu pred tedni z izražanjem razumevanja za madžarska in poljska stališča poskrbel za precej nejevolje na evropskem parketu, je kompromis Nemčije, Poljske in Madžarske opisal kot zelo dober in takšen, s katerim se bodo zaščitila evropska sredstva.
Kljub prevladujočemu optimizmu, da bo mogoče najti končni dogovor o modalitetah mehanizma in s tem odpraviti blokado 1800 milijard evrov vrednega svežnja za okrevanje evropskega gospodarstva, vsi voditelji na vrh niso prišli povsem prepričani o končnem izidu. Ključno vprašanje je bilo, kako se bo o doseženem kompromisu izrekla tako imenovana varčna četverica, ki je bila v času poletnih pogajanj med najbolj gorečimi zagovorniki zaščite evropskega proračuna z vladavino prava. Toda tik pred začetkom novega proračunskega obdobja 2021–2027 in pričakovanim koriščenjem sredstev sklada za okrevanje tudi v tej skupini držav ni bilo čutiti neprebojne nepopustljivosti. Pomisleke so izražali belgijski premier Alexander De Croo, nizozemski premier Mark Rutte in luksemburški premier Xavier Bettel, ki sicer niso vnaprej nasprotovali doseženemu kompromisu, so pa hoteli zagotovila, da bo kljub dodanim sklepom vrha sama uredba, v kateri je določen mehanizem, ohranila pravni primat. Bettel je zahteval pravno analizo, ki bi jo nato kot aneks priključili k sklepom vrha. Podobno je zahteval Rutte. Njihovi pomisleki na koncu niso bili v napoto dogovoru, s katerim se mora strinjati še evropski parlament.
