Pred današnjim začetkom dvodnevnega vrha voditeljev članic EU je nemško predsedstvo z Madžarsko in Poljsko doseglo predhodni dogovor za končanje njune blokade svežnja za okrevanje zaradi nasprotovanja mehanizmu pogojevanja izplačil evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava.

Potem ko so v minulih dneh v evropski komisiji začeli priprave, da zaobidejo madžarski in poljski veto z možnostjo okrepljenega sodelovanja drugih držav članic, sta Varšava in Budimpešta začeli popuščati. Utegnili bi namreč ostati brez milijard povratnih in nepovratnih sredstev iz sklada, ki jih – podobno kot druge evropske države – potrebujeta za obnovo gospodarstev po pandemiji. Vendarle pa predstavljeni osnutek kompromisa kaže tudi na precejšnje razumevanje Berlina za Madžarsko in Poljsko.

Dodatna razjasnitev mehanizma

Madžarski in Poljski ni uspelo odpraviti mehanizma pogojevanja, sta pa dosegli, da bo njegovo uporabo treba še natančneje določiti. O okvirnem nemškem predlogu, ki je bil za Madžarsko in Poljsko očitno sprejemljiv, so včeraj že razpravljali veleposlaniki držav članic. Na mizo so dobili besedilo osnutka sklepov zasedanja evropskih voditeljev, iz katerih je tudi razvidno, da polno uveljavitev mehanizma pogojevanja izplačil evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava čaka še precej postopkovnih korakov.

Predvidoma bodo evropski voditelji pooblastili evropsko komisijo, da v tesnem sodelovanju z državami članicami izdela natančne smernice za uporabo mehanizma. A kot izhaja iz osnutka sklepov evropskega sveta, bi utegnil mehanizem pristati tudi na presoji pred sodiščem EU. Sklepi namreč predvidevajo, da bi do dokončanja smernic za uporabo mehanizma lahko prišlo šele po morebitni sodbi sodišča o skladnosti mehanizma z evropskim pravom, če bi se za takšno tožbo odločila katera članica. Predsednica komisije Ursula von der Leyen je Madžarski in Poljski v preteklih tednih že predlagala, naj zahtevata takšno pravno presojo.

Dvakratno popuščanje Berlina

Dokler smernice ne bodo oblikovane, jih evropska komisija ne bo mogla uporabiti za začetek morebitnih postopkov proti kakšni državi članici. Ko oziroma če bodo smernice po morebitni presoji mehanizma na sodišču EU sprejete, bodo veljale le za nov sedemletni proračun in sklad za okrevanje, je še navedeno v kompromisnem predlogu. To pomeni, da mehanizma pogojevanja izplačil ne bi mogli sprožiti za evropska sredstva, ki jih bodo članice EU dobile še iz sedanjega proračuna do leta 2023. Za povrh – tako izhaja iz osnutka sklepov vrha – bi mehanizem za zaščito proračuna in sklada za okrevanje lahko uporabili šele, ko spoštovanja vladavine prava ne bi mogli zaščititi z drugimi postopki, denimo z začetkom postopka o kršenju evropskega pravnega reda (tako imenovani infringement postopek). »Časovno so odložili uveljavitev mehanizma in ošibili možnost sankcij,« je o predlogu, ki je na mizi evropskih voditeljev, dejala dr. Janja Hojnik, strokovnjakinja za evropsko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru.

Predvideni časovnik je zdaj naslednji: po objavi uredbe o mehanizmu bodo imele države članice dva meseca časa, da vložijo tožbo na sodišču EU. Gre seveda za Poljsko ali Madžarsko, čeprav še nobena ni napovedala takšnega koraka. »Sodbe nato ne bo prej kot v poldrugem letu,« pravi Hojnikova, ki meni, da je prav, da o mehanizmu odloči tudi sodišče. Mehanizem pogojevanja v tem primeru ne bi začel veljati prej kot jeseni leta 2022, kar je približno pol leta po madžarskih parlamentarnih volitvah. Dokončno odločitev o predlagani rešitvi nemškega predsedstva bodo danes sprejeli evropski voditelji.