V poročilu o stanju prehranske varnosti in prehrane v svetu (SOFI), ki ga je danes objavilo pet specializiranih agencij ZN, ugotavljajo, da se je v letu 2025 lakota po svetu zmanjšala že tretje leto zapored, vendar postopni napredek še vedno ni zadosten za uresničitev cilja izkoreninjenja lakote do leta 2030. Napredek tudi ni enakomeren med regijami, poročajo tuje tiskovne agencije.
Lani je zaradi lakote trpelo 7,8 odstotka svetovnega prebivalstva v primerjavi z 8,1 odstotka leta 2024 in 8,6 odstotka leta 2022. Po ocenah je bilo lani 645 milijonov podhranjenih ljudi, kar je približno 14 milijonov manj kot leto prej. Vendar izboljšanje ni enakomerno. V Aziji, Latinski Ameriki in na Karibih se je število podhranjenih ljudi zmanjšalo, medtem ko jih je v Afriki največ. Sledi Azija s približno 292 milijoni podhranjenih.
Zmanjšala se je tudi zmerna ali huda prehranska negotovost, ki je lani prizadela 25,8 odstotka svetovnega prebivalstva oziroma 2,1 milijarde ljudi. V Afriki pa ta pojav, ki pomeni, da so občasno prisiljeni sklepati kompromise glede kakovosti ali količine zaužite hrane, zadeva 56,6 odstotka prebivalcev, kar je najvišji delež na svetovni ravni.
V poročilu opozarjajo, da bi lahko konflikt na Bližnjem vzhodu, ekstremni vremenski pojavi ter zmanjšanje uradne razvojne pomoči in financiranja humanitarnih dejavnosti ogrozili dosežen napredek pri zmanjšanju lakote po svetu. Ocene kažejo, da bi leta 2030 zaradi lakote še vedno lahko trpelo od 510 do 520 milijonov ljudi, še navajajo Sklad ZN za otroke (Unicef), Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO), Mednarodni sklad za razvoj podeželja (IFAD), Svetovni program ZN za hrano (WFP) ter Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), ki so pripravili poročilo.
Poleg tega napredek na področju prehranskih kazalnikov ostaja počasen. Podhranjenost otrok in izključno dojenje se izboljšujeta le neznatno, medtem ko se slabokrvnost pri ženskah in debelost pri odraslih še naprej povečujeta.
V poročilu so analizirali tudi stroške zdrave prehrane, ki so se lani povzpeli na povprečno 4,28 dolarja na osebo na dan v primerjavi s 3,44 dolarja v letu 2021 in 2,94 dolarja v letu 2017. Najvišji so bili v Latinski Ameriki in na Karibih, in sicer 4,91 dolarja na osebo na dan. Število ljudi, ki si zdrave prehrane ne morejo privoščiti, se je z 2,97 milijarde ljudi oziroma 37,4 odstotka svetovnega prebivalstva leta 2021 lani zmanjšalo na 2,69 milijarde ljudi oziroma 32,7 odstotka svetovnega prebivalstva.
V Afriki se je medtem dostopnost zdrave prehrane občutno poslabšala, saj si je lani ni moglo privoščiti 66,6 odstotka prebivalcev, kar je več kot dvakrat toliko kot v Aziji ter Latinski Ameriki in na Karibih.