Po več mesecih priprav zakona o amnestiji borcev prepovedane Kurdske delavske stranke (PKK) se mirovni proces v Turčiji vendarle premika naprej. Eden izmed najpomembnejših kamnov mozaika za končanje več kot štiri desetletja trajajočega konflikta v Turčiji je nared in tik pred sprejetjem. Predlog tako imenovanega zakona o krepitvi nacionalne solidarnosti in socialne vključenosti je vladajoča stranka AKP predsednika Recepa Tayyipa Erdogana vložila v parlamentarno proceduro. Po zadnjih usklajevanjih se je pod zakonski predlog podpisalo 360 od 600 poslancev.
Poseg v Iranu bi uničil proces
Več mesecev je bil ta mirovni proces potisnjen v ozadje, ker se je pozornost Turčije preusmerila na konflikt v Perzijskem zalivu. Grozil je celo propad mirovnega procesa, če bi kurdske uporniške skupine iz Iraka napadle iranske varnostne sile, kot si je nekaj časa želela ameriška administracija. Takrat je bila za posredovanje v Iraku pripravljena tudi turška vojska. Če bi se to zgodilo, bi to mirovni proces s Kurdi zagotovo premaknilo še bolj v ozadje. Zdaj sprejetje zakona v turškem parlamentu ni vprašljivo in naj bi se zgodilo hitro. Že te dni ga bodo obravnavali na parlamentarnem odboru, v nedeljo pa bo na plenarni seji parlamenta.
Nadaljevanju mirovnega procesa z delnimi pomilostitvami kurdskih borcev ne nasprotuje nobena od glavnih strank. Da se bo zakon z določili o pomilostitvah res začel izvajati, pa bo treba preskočiti prve ovire v nacionalnem varnostnem svetu Turčije, kjer so zastopani podpredsednik vlade, ministri in vodje obveščevalnih služb. Svet bo imel namreč nalogo ugotoviti in potrditi, da so se vse s PKK povezane skupine razpustile in v celoti odložile orožje.
Bahceli predlaga izpustitev Öcalana
Zakon je nastajal na podlagi poročil parlamentarne komisije, ki je leto dni bedela nad odvijajočim se mirovnim procesom. Pri pripravi zakona so zato že zamujali. Kljub temu se na kurdski strani, kjer zdajšnjo pripravljenost vlade na sklenitev premirja razumejo kot zgodovinsko priložnost, zaradi tega niso pretirano vznejevoljili. Ko je v minulih dneh postalo jasno, da se bliža vložitev zakona v parlamentarno proceduro, se je vnovič oglasil na otoku Imrali priprt voditelj PKK Abdulah Öcalan. Čeprav mu zakon ne bo omogočil, da bi ga izpustili iz dosmrtne ječe, kot so si ob začetku mirovnega procesa želeli v prokurdski politični stranki DEM, je Apo (Öcalanov vzdevek) nadaljevanje mirovnega procesa vnovič podprl.
Za njegovo izpustitev se je sicer ob podpisu pod zakon presenetljivo zavzel kar vodja koalicijske nacionalistične stranke MHP Devlet Bahceli. S tem padlim tabujem se nakazuje, da bi se ob koncu mirovnega procesa vendarle morda lahko zgodila ta gesta turške države in bi Öcalana dejansko izpustili iz zapora. Bahceli pa ni pozval le k izpustitvi Öcalana, temveč tudi k izpustitvi že desetletje zaprtega vodje kurdske stranke HDP Selahattina Demirtaşa, ki so ga po prejšnjem spodletelem poskusu mirovnega procesa, ko si je predsednik Erdogan premislil, okrivili terorizma in pahnili v ječo. Prav Bahceli je sicer oktobra 2024 s svojo ponujeno roko Öcalanu sprožil mirovni proces. Bahcelijev zaveznik Erdogan ga poskuša izkoristiti tudi za to, da bi v okviru ustavnih sprememb za večje pravice Kurdov sam dobil priložnost vsaj še ene predsedniške kandidature.
Kaj točno predvideva zakon?
Cilj zakona je večini borcev PKK omogočiti integracijo v družbo. Ko bo svet za nacionalno varnost ugotovil popolno razorožitev in razpustitev PKK, bodo odložili preiskave, kazenske pregone in pravnomočne obsodbe v zvezi z ustanovitvijo ali vodenjem PKK, članstvom v njej, namerno in prostovoljno pomočjo, širjenjem propagande o organizaciji, kaznivimi dejanji v okviru dejavnosti organizacije ter kaznivimi dejanji v zvezi s financiranjem terorizma.
Pomilostitve ne bodo mogli dobiti tisti borci PKK, ki so zagrešili namerne umore. Prav tako pomilostitve ne bo za tiste, ki so kazniva dejanja zagrešili pred 1. junijem 2005 in so bili predvideni za dosmrtno zaporno kazen ali zaporno kazen s poostrenimi pogoji, bodo pa izvajanje kazni časovno odložili za deset oziroma pet let. Če v obdobju odloženih kazni ne bi storili nobenega novega kaznivega dejanja, bi se štelo, da je kazen prestana.
Pomemben del zakona je tudi to, da bojevniki PKK, ki niso bili vpleteni v umore, ne bodo kazensko preganjani, če se vrnejo v Turčijo v šestih mesecih od sprejetja zakona. Zakon naj bi tako de facto omogočil vrnitev več tisoč nekdanjih borcev PKK v domovino. Vrnili naj bi se predvsem iz severnega Iraka, kjer je imela PKK v gorovju Kandil že lep čas svoj sedež.
