Kralj Karel III. »bo zelo varen med obiskom v ZDA«, je po varnostnem preplahu med dopisniško večerjo v hotelu Hilton v Washingtonu zatrdil gostitelj Donald Trump. Bela hiša in Buckinghamska palača sta pred odhodom kraljevega para imeli dodatne »varnostne pogovore«, v nedeljo pa so iz palače sporočili: »Po teh pogovorih in ob upoštevanju nasvetov vlade lahko potrdimo, da se bo obisk njunih visočanstev nadaljeval po načrtu.« Kraljevi par naj bi v nedeljo »predsedniku in prvi dami osebno izrazil obžalovanje« zaradi sobotnih dogodkov, ki bi sicer lahko služili dober povod za preklic obiska zaradi drugih razlogov, pa je vlada očitno presodila, da bo ne samo varen, ampak utegne biti tudi koristen.
Upanje, da bo kralj vplival na Trumpa
V programu obiska bosta ključna dva dogodka. Eden bo banket v Beli hiši, drugi, še pomembnejši, bo kraljev govor v kongresu. Cilj aktualne laburistične vlade premierja Keira Starmerja je izkoristiti kraljev obisk oziroma njegovo tako imenovano mehko oblast za zmanjšanje napetosti v odnosih med državama, ki so jih prinesle Trumpove kritike premierja Starmerja, britanske vlade in britanske vojske, ker se Britanija ni hotela aktivno vključiti v Trumpovo vojno z Iranom. Trump namreč vedno znova hvali kralja in ga razglaša celo za prijatelja. Poučeni menijo, da to, kar si kralj, ki se ne more javno braniti te »obtožbe«, res misli o Trumpu, ki ga ni niti enkrat v nobeni obliki pohvalil, najbrž ne bi bilo primerno za tisk.
Razdvojeni Otočani
Britanci so o tem obisku zelo različnih mnenj. Nekateri nestvarno pričakujejo, da lahko kralj vpliva na Trumpa, da bi ta spremenil odnos ne samo do Britanije, ampak tudi do Evrope, Nata, Ukrajine … Drugi stvarno menijo, da ne bo dosegel nič in da bi moral zaradi vseh Trumpovih kritik, med njimi žalitev Britanije, predvsem pa norčevanja iz britanske vojske, obisk odpovedati, čeprav vedo, da tega ne more narediti sam, ampak vlada, ki je njegov šef. Najbolj kritični pravijo, da se kralj zasebno zelo verjetno strinja z voditeljem britanskih liberalnih demokratov Edom Daveyjem, ki pravi, da je bilo več kot dovolj poljubljanja Trumpove zadnje plati in goltanja ponosa.
Trump je sicer zaradi varnostnega preplaha med dopisniško večerjo požel veliko pisnih simpatij voditeljskih kolegov, tudi kralja, čeprav je do zadnjega, tudi tik pred njegovim obiskom, kritiziral in izzival Britanijo, v isti sapi pa trdil, da obisk »absolutno lahko izboljša odnose z Britanijo«, ki jih je hudo spodjedla kaotična nerazumna vojna z Iranom. Trump se je zelo trumpasto odzval na odličen čustveni govor kraljevega mlajšega sina, princa Harryja (ta lahko pove veliko več, kar zares misli, ker ni aktivni član, ampak odcepljeni član kraljeve družine) v Kijevu, v katerem je kot »vojak, ki razume služenje«, pozval ZDA k uresničevanju njihovih mednarodnih obveznostih in vloge v globalni varnosti. Trump je dejal: »Princ Harry ne govori v imenu Združenega kraljestva. Mislim, da sam govorim v imenu Združenega kraljestva bolj kot princ Harry.«
Namesto posebnih posebno napeti odnosi
Za popotnico kralju pa je Trump šel še korak naprej pri poslabšanju odnosov z Britanijo: na dan je prišlo zaupno elektronsko sporočilo obrambnega ministrstva o tem, da utegnejo ZDA preučiti podporo britanskemu lastništvu Falklandskih otokov, kar naj bi bila »kazen za to, da London ni podprl Trumpa v vojni z Iranom«. Kaj bo o vseh teh »trumparijah« v ameriškem kongresu povedal kralj, ki naj bi govor posvetil zgodovinsko posebnim odnosom (ne pa zdaj posebno napetim odnosom med državama) ob letošnji 250. obletnici neodvisnosti ZDA? In morda o tem, kar je govoril njegov mlajši sin Harry? To bo eden od najbolj poslušanih govorov v novejši zgodovini, s katerim utegne presenetiti. Velja tudi za Trumpa. Celo med kraljevim obiskom namreč Britanija ni varna pred njegovo kritiko.