Lepotni ideali se v sodobni družbi širijo predvsem in najprej po družbenih omrežjih prek številnih vplivnic in vplivnežev, ki jim kozmetična in modna industrija posebej plačujeta za oglaševanje svojih izdelkov, njihova naloga je le, da imajo čim več sledilcev.
Med trendi, ki izrazito prevladujejo v tej globalni komunikaciji, je nedvomno videz oziroma zunanja podoba. Ki pa se začne pri »lepem« obrazu. Danes je recimo nujno imeti gladko kožo brez vsakršnih napak in por, simetričen obraz, polne ustnice, izrazite ličnice ter popolno čeljust. Ta ideal se širi hitreje kot kateri koli kulturni oziroma lepotni ideal v zgodovini, tako med ženskami kot najstnicami in čedalje bolj med otroki. Za ta subtilno agresivna sporočila niso imuni niti fantje. Tudi pri njih se vse pogosteje pojavljajo obsesije z obliko čeljusti, mišično maso in simetrijo obraza. In ravno tako so uporabniki kozmetične in še kakšne industrije in ideologije.
Kaj je kozmetikoreksija
V angleščini najdete kozmetikoreksijo pod izrazom cosmeticorexia. Ne gre za kakšno uradno psihiatrično diagnozo, temveč za nov družbeni in medijski izraz za pojav, pri katerem ljudje razvijejo skoraj obsesivno potrebo po vedno novih kozmetičnih izdelkih, estetskih posegih in lepotnih rutinah. Posameznik verjame, da nikoli ni dovolj lep ali negovan.
Pojav je posledica širših procesov digitalne kulture, potrošništva in oblikovanja identitete. Žal pa prinaša s sabo več negativnih posledic, in očitno ni le kratkotrajna modna muha, temveč lahko dolgoročno vpliva na razumevanje lastnega telesa, sploh pri mladostnikih. Raziskovalci, pediatri in dermatologi so začeli opozarjati, da ne gre več zgolj za »igranje z maminimi ličili«, temveč pojav, ki ga poganjajo algoritmi družbenih omrežij in trgovina s kozmetičnimi izdelki.
Popoln obraz za prihodnost
Na tiktoku in instagramu se širijo videoposnetki, na katerih denimo vidimo desetletno dekle, ki vstane ob šestih zjutraj in objavi video z naslovom Moja jutranja rutina nege kože v 14 korakih. Nato si v desetih minutah na obraz nanese sestavine v naslednjem vrstnem redu: čistilni gel, tonik, serum z vitaminom C, serum z niacinamidom, serum s peptidi, kremo z retinolom, kremo za okoli oči, vlažilno kremo, kremo z zaščitnim faktorjem pred soncem ter še kaj. Problem je seveda v tem, da je otroška koža še tako mlada, da je brez aken, pigmentacij ali gub, in izdelki pravzaprav niso namenjeni odpravljanju nobenih težav. Imajo pa močan učinek s prikritim sporočilom, da težava obstaja in da jo je treba preprečiti desetletja vnaprej.
Sploh tiktok velja za prelomnico, kajti na njem so postali viralni trendi, kot so »glass skin«, »clean girl«, »morning shed«, »looksmaxxing«, ki mu sledijo predvsem fantje, ali pa »Sephora kids«, ki postaja tako rekoč že sociološki fenomen. Označuje deklice od osmega leta naprej, ki obiskujejo trgovine s kozmetiko in kupujejo zelo drage izdelke, namenjene odraslim ženskam oziroma za problematično kožo. Pogosto izbirajo izdelke blagovnih znamk, kot so Drunk Elephant, Glow Recipe, The Ordinary, Laneige, Paula's Choice. Deklice večkrat uporabljajo več »anti-aging« izdelkov hkrati, ne da bi sploh razumele, kaj nanašajo nase in s tem tudi vase.Če pogledamo samo retinol, pogosto sestavino krem proti staranju, ta spodbuja obnovo zrele in s kolagenom osiromašene kože. Odraslim ženskam naj bi torej gladil gube in celil tudi akne, medtem ko pri desetletnici lahko povzroči draženje kože, luščenje, pekoč občutek, večjo občutljivost za sonce. Nevarne za mlado kožo so tudi glikolna, mlečna in salicilna kislina. Če jih otrok uporablja prepogosto, poškodujejo kožno pregrado, povečajo suhost kože, povzročijo rdečico ali nasploh koža postane bolj občutljiva. Dermatologi opozarjajo tudi na plastenje, se pravi nanos različnih krem, kajti deset različnih serumov pomeni deset različnih kombinacij učinkovin. Posledica je lahko kronično razdražena koža.
Vzroki za kozmetikoreksijo
Verjetno ste se do tu že vprašali, zakaj otroci to počnejo. Tu nastopi algoritem. Če deklica pogleda dva ali tri (reklamne) videoposnetke o negi kože, ji začne algoritem avtomatično ponujati še več videoposnetkov z vsebino o negi obraza, še več različnih izdelkov in primerjav med njimi, razne »must have« sezname in lestvice ter »get ready with me« posnetke. Ne traja dolgo, da neka deklica dobi občutek, da vsi vrstniki po svetu uporabljajo ravno te izdelke. Psihološko se temu reče normalizacija vedenja. Se pravi, če nekaj vidiš stokrat na dan, ima nate dejansko določen vpliv.
Psihologi pravijo, da osemletniki še vedno razvijajo predstavo o sebi. Če že v tem obdobju dobijo sporočilo: »Tvoja koža ni dovolj dobra,« ali pa: »Moraš preprečevati staranje,« lahko začnejo dojemati svoje telo kot projekt, ki ga je treba nenehno popravljati. Hitro pride do avtosugestij v smislu: »Če danes ne uporabim vseh teh izdelkov, bom jutri manj lepa.« In starost, pri kateri deklice začnejo skrbeti za videz, se čedalje bolj znižuje. Če so se še pred dvajsetimi leti dekleta začela ličiti konec osnovne šole in v začetku srednje šole, danes mnoge razmišljajo o »anti-agingu« že v tretjem, četrtem razredu osnovne šole.
Antropološki vidik kozmetikoreksije
Najbolj nenavadna ideja tega sodobnega trenda je prav ta, da je treba staranje preprečevati že v otroštvu, kajti biološko to nima nobenega smisla. Koža osemletnika proizvaja ogromno kolagena, se hitro obnavlja in nima znakov staranja. Antropološko gledano je to za družbo izjemna sprememba.
Tradicionalne družbe so telo pogosto razumele kot dar narave, boga ali bogov. Seveda so v zgodovini vedno obstajali lepotni ideali, kot so tetovaže, brazgotinjenje, ličenje, nakit. A s tem so predvsem označevali svojo pripadnost neki skupnosti, družbeni status, spolno zrelost, versko identiteto. V sodobni globalni kulturi pa mora torej posameznik neprestano oblikovati samega sebe, kar sociolog Anthony Giddens imenuje refleksivni projekt sebstva.
