Zadnji v nizu incidentov, ki osvetljujejo nevarnost za pomorščake, se je zgodil v ponedeljek pozno zvečer, ko je v Hormuški ožini tovorna ladja Minoan Pioneer oddala klic v sili. Ladjo v grški lasti, ki pluje pod liberijsko zastavo, je zadel neznani projektil. To je povzročilo izpad električne energije v strojnici in požar v bivalnih prostorih. Posadka se je borila z ognjem in klicala na pomoč, po izkrcanju pa so ugotovili, da pogrešajo tretjega inženirja. Center Združenega kraljestva za pomorske trgovinske operacije preiskuje dogodek, a uradno še ni potrdil izvora projektila, čeprav so analitiki opozorili, da so bili pretekli napadi na tej lokaciji iranskega izvora.
Iran je z blokado Hormuške ožine, ključne plovne poti, ujel na tisoče ljudi. Sprva je bilo na območju ujetih do 20.000 pomorščakov, zdaj jih je po podatkih Mednarodne pomorske organizacije ZN (IMO) še vedno 6000 na petsto plovilih. Upanje na rešitev so prinesla mirovna pogajanja, ki pa so propadla. Tako aprilska prekinitev ognja kot mirovni sporazum, ki sta ga junija podpisala Washington in Teheran, sta se kmalu po objavi izjalovila.
Za posadke, ki čakajo na izhod, so razmere podobne bivanju v zaporu, opozarjajo v indijskih pomorskih sindikatih. »Za fante na krovu se odpira vprašanje, kdaj se bo to končalo,« je dejal Savio Ramos, generalni sekretar indijskega pomorskega sindikata. »Negotovost zaradi geopolitičnih napetosti jim povzroča velik stres,« je dodal Ramos, kapitan tankerja z več kot dvajsetletnimi izkušnjami. »To je, kot da nekoga zaprete v zapor in mu ne dovolite svobode gibanja.« Večina ujetih pomorščakov prihaja iz Filipinov in Indije, ki sta največji svetovni dobaviteljici pomorskega kadra.
Ranljivost posadk
Generalni sekretar IMO Arsenio Dominguez je poudaril ranljivost posadk. »Ne smemo pozabiti, da so to nedolžni ljudje, usposobljeni za svoje delo, ne za boj,« je dejal. »Plovila niso opremljena za obrambo pred raketami in droni.« Zaradi povečanega tveganja je Mednarodni pogajalski forum Perzijski zaliv, Hormuško ožino in Omanski zaliv označil za »območje vojaških operacij«. Ta oznaka daje pomorščakom pravico, da zavrnejo plovbo na nevarno območje.
Kljub nevarnostim promet skozi ožino še vedno poteka, a na izjemno nizki ravni. V tednu od 27. julija do 2. avgusta je ožino prečkalo le 52 plovil, ki niso povezana z Iranom, poroča The Guardian. Skupno število 84 ladij v tem tednu je dobrih deset odstotkov povprečnega tedenskega prometa pred izbruhom konflikta. Analiza kaže, da je od februarja v Perzijskem zalivu obtičalo 70 velikih tankerjev za nafto in plin, ki pripadajo uveljavljenim podjetjem. Še 65 tankerjev je vplulo na območje po objavi mirovnega sporazuma, nato pa niso mogli več izpluti.
Julij je bil po mnenju analitikov »eden najbolj smrtonosnih mesecev za komercialne pomorščake doslej«, saj so se sovražnosti razširile tudi na druga območja, kot sta Rdeče in Črno morje. Mnoge v ladjarstvu skrbi, da bo vse manj ljudi pripravljenih opravljati delo pomorščaka, če se bo konflikt v Iranu nadaljeval. Generalni sekretar IMO Dominguez je ob tem opozoril, da brez pomorščakov »devetdeset odstotkov blaga, ki se prevaža z ladjami, ne bo moglo doseči končnega cilja, kar bomo občutili vsi«.