Pravila veljajo za velika podjetja z več kot 250 zaposlenimi in več kot 50 milijoni evrov letnega prometa. Ta po novem ne smejo več uničevati neprodanih zalog, temveč morajo poiskati druge možnosti. Izdelke lahko denimo prodajo s popusti, jih ponudijo na drugih trgih ali jih podarijo dobrodelnim organizacijam.
Izjema velja za izdelke, ki so nevarni, poškodovani, ponarejeni ali jih dobrodelne organizacije zavrnejo. Podjetja bodo morala vsako leto tudi objaviti podatke o zavrženem blagu in te evidence hraniti pet let. Prepoved se bo leta 2030 razširila še na srednje velika podjetja.
Samo v EU vsako leto uničijo na stotine ton oblačil
Vsako leto se v EU zaradi poškodb, zastarelih zalog in vračil spletnih nakupov uniči na stotine ton oblačil, dodatkov in obutve. Po podatkih evropske agencije za okolje se vsako leto uniči približno štiri do devet odstotkov neprodanih tekstilnih izdelkov, piše Deutsche Welle.
Poseben problem predstavlja hitra moda, ki temelji na poceni in množični proizvodnji oblačil. Količino odpadkov je povečala tudi rast spletnega nakupovanja, saj se v EU približno vsak peti kos oblačila, naročen prek spleta, vrne trgovcu in pogosto ni ponovno prodan.
Evropska unija želi z ukrepom zmanjšati vpliv modne industrije na okolje, saj uničevanje oblačil pomeni dodatne emisije toplogrednih plinov. Cilj ukrepa je tudi spodbuditi ponovno uporabo, popravila in recikliranje izdelkov.
Trgovci opozarjajo, da sprememba zanje ne bo preprosta. Nemška zveza trgovcev je ukrep pozdravila, saj naj bi potrošnikom omogočil večjo ponudbo znižanih izdelkov, a opozorila, da vseh neprodanih izdelkov enostavno ni mogoče prodati ali podariti zaradi stroškov skladiščenja, logistike, poškodb ali pomanjkanja povpraševanja.
