Dolga desetletja oznaka »made in Germany« ni bila le napis na embalaži, temveč obljuba kakovosti. Podjetja so z njo upravičevala višje cene, kupci pa so jo povezovali z nemško inženirsko odličnostjo in zanesljivostjo. Danes pa se prav to dolgoletno zaupanje vse pogosteje postavlja pod vprašaj, piše Focus.
Na spletni prodajni platformi mydealz se vse pogosteje pojavljajo komentarji, kot je: »'Made in Germany' je zavajanje in bi lahko pomenil kršitev pravil o konkurenci.« Drugi uporabnik dodaja: »Dovolj je, da izdelek naročijo s Kitajskega, ga v Nemčiji sestavijo in nanj nalepijo oznako 'made in Germany'.«
Takšne pripombe so bile nekoč redkost, danes pa jih je mogoče zaslediti pri razpravah o gospodinjskih aparatih, avtomobilih, orodju, elektroniki in celo prehranskih dopolnilih. Ker se nemški proizvajalci soočajo z vse močnejšo konkurenco, predvsem iz Azije, je zaupanje v oznako porekla pomembnejše kot kadar koli prej – prav zdaj pa začenja to zaupanje slabeti.
Vrednost oznake ni več samoumevna
Po besedah Alexa Kalcina, direktorja marketinga družbe Atolls, lastnice platforme mydealz, oznaka »made in Germany« ni več tako močan argument za nakup kot nekoč.
»Velike blagovne znamke postopoma izgubljajo svoj položaj, medtem ko azijske postajajo vse močnejše. Potrošniki se vse pogosteje sprašujejo, kaj se skriva v ozadju navidezno nemških blagovnih znamk,« pravi.
Mnogi kupci šele zdaj ugotavljajo, da oznaka »made in Germany« ni tako enoznačna, kot so dolgo verjeli.
Kdaj lahko izdelek nosi oznako »made in Germany«?
Večina potrošnikov meni, da oznaka pomeni, da je bil izdelek izdelan v Nemčiji. Pravno gledano pa je položaj precej bolj zapleten.
V Nemčiji namreč ni posebnega zakona, ki bi natančno določal, kdaj sme izdelek nositi oznako »made in Germany«. Uporaba oznake je prostovoljna in je ne preverja noben državni organ. Proizvajalci zanjo odgovarjajo sami, prepovedano pa je le zavajanje potrošnikov.
Skozi desetletja so zato merila oblikovala sodišča. Ključno ni, kje je bil izdelan vsak posamezen sestavni del, temveč kje nastane bistveni del dodane vrednosti oziroma odločilne lastnosti izdelka.
Globalne dobavne verige brišejo meje
Sodobni izdelki le redko nastanejo v eni sami državi. Elektronske komponente pogosto prihajajo iz Azije, posamezni deli iz vzhodne Evrope, programska oprema iz Indije, končna sestava pa poteka v Nemčiji.
Prav zaradi takšnih globalnih dobavnih verig se vse več potrošnikov sprašuje, ali je tak izdelek res mogoče označiti kot nemškega, še posebno če zanj plačajo višjo ceno prav zaradi oznake porekla.
Kupci dvomijo predvsem o oznaki, ne o kakovosti
Po Kalcinovih besedah potrošniki ne dvomijo o kakovosti nemških izdelkov, temveč vse bolj dvomijo o verodostojnosti oznake.
Dodatno zmedo povzroča dejstvo, da številne tradicionalne nemške blagovne znamke že dolgo niso več v nemški lasti. Znani proizvajalec kvalitetne kuhinjske posode WMF je denimo v lasti francoske skupine SEB, Gardena švedske Husqvarne, Grundig pa je postal turška blagovna znamka.
Zaradi globalizacije so se proizvodnja, lastništvo in razvoj izdelkov razpršili po svetu, zato za kupce ni več samoumevno, da nemška blagovna znamka pomeni tudi nemško podjetje in proizvodnjo.
V tujini oznaka ostaja zlati standard
Medtem ko se v Nemčiji vse pogosteje razpravlja o pomenu oznake »made in Germany«, ta v tujini še vedno uživa izjemen ugled.
Raziskava Nürnberškega inštituta za tržne odločitve, izvedena med 20.000 anketiranci v desetih državah, je pokazala, da nobena druga oznaka porekla ne vzbuja več zaupanja. Kar 66 odstotkov vprašanih najbolj zaupa izdelkom z oznako »made in Germany«, ki prehiteva celo Švico in Japonsko.
Kupci zahtevajo več preglednosti
Analiza komentarjev uporabnikov platforme mydealz kaže, da odnos do oznake »made in Germany« ni postal izrazito negativen. Pozitivnih odzivov je še vedno nekoliko več kot negativnih.
Številni uporabniki poudarjajo, da so pripravljeni plačati več za izdelke, ki so dejansko razviti in izdelani v Nemčiji. Vse manj pa sprejemajo oznako, katere resničnega ozadja ne morejo preveriti.
Kot poudarja Kalcin, sum potrošnikov ni, da bi bila nemška kakovost slabša kot nekoč, temveč da oznaka morda ne odraža več dejanskega izvora izdelka.
