"Pri širitvi danes ne gre zgolj za povečevanje naše unije, ampak za to, da postajamo močnejši," je v luči geopolitičnih sprememb v svetu Kos dejala predstavnikom hrvaškega diplomatskega zbora. Po njenem mnenju mora biti Evropa sposobna zaščititi svoje interese v vse bolj tekmovalnem svetu. "Pri tem pa bomo lahko uspešni le, če bomo stabilizirali našo celino in države kandidatke, ki izpolnjujejo svoje zaveze, sprejeli v EU," je poudarila.
Razprava konec septembra
Širitev pa po njenih besedah ne pomeni zgolj, da se morajo na pridružitev pripraviti kandidatke, ampak se mora na to pripraviti sama unija. Podlago za razpravo o tem bo Evropska komisija predvidoma predstavila konec septembra, sredi oktobra pa bodo nato o širitvi na zasedanju v Bruslju razpravljali voditelji članic unije, je napovedala Kos. Gre za t. i. pregled vpliva širitve na različne politike EU in njeno delovanje, predstavitev katerega je Bruselj že večkrat preložil.
Po navedbah komisarke iz Slovenije bo eden od štirih stebrov pregleda reforma širitvenega procesa, pri katerem se je treba po njenem mnenju odmakniti od logike "vse ali nič". Države kandidatke sicer lahko že zdaj ob izpolnjevanju pogojev uživajo nekatere koristi, ki jih prinaša članstvo v EU, vendar pa to ni dovolj, meni Kos. "Ne moremo čakati na dan pridružitve, da začnemo naše bodoče članice povezovati v sisteme, ki so ključni za našo unijo in njene države članice. Svet se je spremenil in širitev se mora spremeniti skupaj z njim," je poudarila.
Reforma znotraj Unije
Obenem se je zavzela za razpravo o notranji reformi EU, da se bo lahko ta tudi z večjim številom članic hitro odzivala na krize. Kot je povedala, že obstoječe pogodbe EU omogočajo izboljšanje postopkov odločanja v uniji in delovanja institucij. Te možnosti je treba po njenem mnenju izkoristiti. V okviru priprav na sprejetje novih članic je treba razpravljati še o posledicah njihove pridružitve za obstoječe članice, pri čemer je treba zaščiti interese slednjih, je dejala Kos. Prav tako pa je treba z ustreznimi varovalkami zagotoviti, da države po pridružitvi ne bodo nazadovale na področju vladavine prava. "Zagotoviti moramo, da ne spustimo notri trojanskih konj. Ne danes, ne čez 10 ali 20 let," je izpostavila v nagovoru diplomatov države članice, ki se je pred 13 leti kot zadnja pridružila uniji.
Jandroković: EU moramo opozoriti na Srbijo
Širitve EU se je dotaknil tudi predsednik hrvaškega sabora Gordan Jandroković. Kot je dejal, je v interesu Hrvaške, da države jugovzhodne soseščine postopoma in v skladu z lastnimi dosežki napredujejo proti članstvu v EU. Opozoril je, da mora Hrvaška pri tem jasno govoriti o razmerah v soseščini in opozarjati na morebitna varnostna tveganja. Dodal je, da mora Hrvaška Zahodu pojasnjevati razmere v regiji, saj nove politične elite pogosto ne razumejo prostora nekdanje Jugoslavije. Pri tem je izpostavil Srbijo, ki se po njegovih besedah ne oborožuje le z obrambnim, ampak tudi z ofenzivnim, napadalnim orožjem. "In to je treba povedati našim zahodnim zaveznikom. Pred tem ne smemo bežati," je poudaril.
Pospešitev procesa
Komisarka Kos je o pripravah na širitev unije govorila, potem je bilo v zadnjih mesecih objavljenih več t. i. non-paperjev na to temo. Med drugim sta junija Francija in Nemčija predstavili pobudo, namenjeno postopnemu vključevanju držav kandidatk za članstvo v EU in poenostavitvi oziroma pospešitvi širitvenega procesa. Obenem je širitev po ruski invaziji na Ukrajino pred nekaj več kot štirimi leti dobila nov zagon. Samo v prvih osmih mesecih letošnjega leta je bilo po navedbah Kos odprtih in zaprtih več pogajalskih poglavij kot v katerem koli od zadnjih 25 let.
