Šest majhnih paradižnikov v Reykjaviku stane približno 980 islandskih kron oziroma skoraj 7 evrov. Hamburger v preprosti restavraciji okoli 28 evrov, navadna pica s feferoni za s seboj pa več kot 22 evrov. Tudi razglednica z znamenitimi islandskimi fjordi lahko stane skoraj pet evrov, piše španski El Pais.
Islandija je tako postala izjemno draga država za obiskovalce, vse višje cene pa vse bolj obremenjujejo tudi domačine. Po izračunih islandskega sindikata Víska je država trenutno najdražja na svetu. V zadnjem letu se cene zvišujejo za približno pet odstotkov, kar je dvakrat več od ciljne inflacije islandske centralne banke.
Visoke plače, a še višji stroški
Islandci sicer zaslužijo precej več kot prebivalci večine evropskih držav. Čeprav Islandija nima zakonsko določene minimalne plače, najnižje plače presegajo 3000 evrov bruto na mesec.
Toda visoki prihodki ne dohajajo več rasti življenjskih stroškov. »Zaslužiš precej več, vendar moraš veliko bolj paziti, za kaj porabljaš denar,« pravi poljski voznik tovornjaka Marcin Błasik, ki na Islandiji živi že več kot polovico svojega življenja.
Po podatkih islandskega statističnega urada je dohodek na prebivalca za približno tretjino višji od povprečja EU, poraba na prebivalca pa je za 15 odstotkov višja. Kljub temu so cene v povprečju kar 84 odstotkov višje kot v EU.
Hrana je približno 58 odstotkov dražja kot v državah EU. Zasebno zdravstvo in izobraževanje sta več kot dvakrat dražja, alkohol pa zaradi visokih davkov skoraj trikrat dražji kot v EU.
Kruh pogosto stane od pet do osem evrov, mleko okoli dva evra, jajca pa približno štiri do pet evrov. Pivo v baru stane od osem do 12 evrov, kava pa od tri do šest.
Zakaj je Islandija tako draga?
Ekonomist Thorvaldur Gylfason z Univerze Islandije kot enega glavnih razlogov izpostavlja pomanjkanje konkurence. Na številnih področjih trga prevladujejo oligopoli, kar omogoča višje cene.
Pomemben dejavnik so tudi transportni stroški. Islandija je oddaljen otok in približno polovico izdelkov, ki jih porabi, uvozi predvsem iz celinske Evrope.
Težavo predstavlja tudi islandska krona. Sama po sebi sicer ni glavni razlog za visoke cene, vendar ima država dolgo zgodovino velikih padcev vrednosti valute, ki so pogosto povzročili dodatno inflacijo.
Tudi Mednarodni denarni sklad opozarja, da mora Islandija čim prej znižati inflacijo in jo trajno približati ciljni ravni.
Evropa kot rešitev za visoke cene?
Prav visoki življenjski stroški so postali eden od razlogov, da se je na Islandiji okrepila podpora Evropski uniji.
Na referendumu 29. avgusta bodo volilci odločali o začetku procesa za vstop v EU. Ankete kažejo, da članstvu trenutno nasprotuje manj ljudi kot v preteklosti, nekaj več kot polovica prebivalstva pa naj bi ga podpirala.
Številni Islandci menijo, da bi članstvo zmanjšalo trgovinske ovire in povečalo konkurenco. To bi lahko znižalo cene uvoženega blaga. Še pomembnejši je potencialni prehod na evro.
Islandija evra ne bi uvedla takoj z vstopom v EU. O tem bi odločala pozneje na ločenem glasovanju. Zagovorniki evra pa opozarjajo, da bi skupna evropska valuta zmanjšala valutna tveganja in omogočila nižje obrestne mere.
Obresti so pri osmih odstotkih
Razlika je trenutno velika. Islandska ključna obrestna mera je okoli 8 odstotkov, medtem ko je ključna obrestna mera v območju evra 2,25 odstotka.
Ekonomist Jon Steinsson z Univerze Berkeley meni, da bi članstvo v EU povečalo konkurenco in zmanjšalo trgovinske ovire, uvedba evra pa bi lahko prinesla občutno nižje obrestne mere.
Toda vsi Islandci niso prepričani o tem. Błasik, ki se zaradi visokih cen najbolj pritožuje nad stanovanjskimi stroški, bo na referendumu glasoval proti članstvu. Meni, da tudi evro ne bi bil čarobna rešitev.
Islandci bodo tako 29. avgusta odločali o precej več kot le o odnosu do Evropske unije. V ozadju referenduma je tudi zelo konkretno vprašanje: ali bi tesnejša povezava z Evropo lahko naredila življenje na enem najdražjih otokov na svetu nekoliko bolj dostopno?
