»Rodila sem pet otrok. Vseh pet sem izgubila med porodom,« je novinarki Sky Newsa povedala ženska pred edino kliniko v Nuristanu na severovzhodu Afganistana. Njena zgodba je tragičen odsev širše krize, ki jo je povzročil propad zdravstvenega sistema. Ta je bil nekoč odvisen od mednarodne pomoči, danes pa pušča nosečnice brez osnovne oskrbe.

Zadnji podatki Svetovne zdravstvene organizacije kažejo na skrb vzbujajoče povečanje umrljivosti mater. Ta je v letu 2024 zrasla na 638 smrti na sto tisoč živorojenih otrok, medtem ko je leto prej znašala 521. Sklad Združenih narodov za prebivalstvo ob tem svari, da bi lahko do leta 2028 zaradi motenj  zdravstvenih storitev  umrlo še okoli 1200 mater.

Kmalu v Afganistanu ne bo zdravnic

Talibani so od vrnitve na oblast uvedli skoraj dvesto odlokov, ki so usmerjeni v omejevanje pravic žensk. Deklice se ne smejo šolati po dvanajstem letu, ženskam pa je prepovedan velik del zaposlitev, ukvarjanje s športom in sodelovanje v javnem življenju.

Zdravnica Roshanak Wardak, h kateri ženske potujejo na preglede tudi od zelo daleč, posledice takšne politike imenuje katastrofalne. Posebej opozarja na prepoved izobraževanja deklet. »Kmalu v Afganistanu ne bo več zdravnic,« svari Wardakova.

Več let brez izobraževanja novih zdravnic že pušča posledice, težava pa je še toliko večja, ker številne družine ne bodo dovolile, da ženske pregleduje ali jim pri porodu pomaga moški. »Če ni zdravnice, medicinske sestre ali babice, kdo jim bo pomagal? Moški? Njihove družine ne bodo dovolile, da jim pri porodu pomaga moški,« je dodala.

Situacijo dodatno poslabšuje zmanjševanje mednarodne pomoči. Talibanska politika je privedla do sankcij, zamrznitve finančnih sredstev in velikih rezov pomoči, kar se najbolj pozna v bolnišnicah. Odločitve nove ameriške administracije pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa so reze v financiranje še poglobile. Posledice so vidne v otroški bolnišnici Indire Gandhi v Kabulu, kjer na nekaterih posteljah ležijo po trije dojenčki. Zdravniki poročajo, da včasih na dan umre tudi šest otrok.

»To ni spoštovanje«

Talibanske oblasti medtem poudarjajo izboljšano varnost po koncu vojne in trdijo, da spoštujejo ženske. Navajajo tudi registracijo deset tisoč podjetij v lasti žensk, a v državi s 45 milijoni prebivalcev ženske večinoma delajo skrite pred moškimi in pogosto od doma.

Bled, Hotel Golf. Strateski forum Bled 2011 z naslovom Moc prihodnosti. Panel C na temo Obnova Afganistana. Clanica delovnega odbora afganistanske zveze zensk in direktorica podjetja Soraya Mashal Consulting iz Afganistana Mahbouba Seraj. Foto: Stanko Gruden/STA

Mahbouba Seraj, dolgoletna aktivistka za pravice žensk in nominiranka za Nobelovo nagrado za mir Foto: STA

Mahbouba Seraj, dolgoletna aktivistka za pravice žensk in nominiranka za Nobelovo nagrado za mir, zavrača trditve talibanov. »To ni spoštovanje. To ni afganistanska kultura,« je dejala. »Če je spoštovanje to, da dekletom prepoveš šolanje in ženskam delo, medtem ko morajo prehraniti otroke, potem takšnega spoštovanja ne potrebujemo.«

Serajeva, ki je leta vodila zavetišča za zlorabljene ženske, dokler jih talibani niso zaprli,  pravi, da zapušča Kabul. Priznava, da zaradi obupa nad talibansko oblastjo in pomanjkanja mednarodnega odziva joče vsak dan.

Posebno krutost talibanskih pravil ponazarja zgodba osemletne Shamsul, katere oče je umrl v nedavnih poplavah v Nuristanu. Njena mati je noseča z osmim otrokom in je ostala brez vira prihodkov. Shamsul želi postati zdravnica, a se bo po veljavnih pravilih smela šolati le še dve leti. Vsako jutro pešači po gorskih poteh do šole in poskuša izkoristiti čas, ki ji je še ostal.

Priporočamo