Talibani se v zaporih spolno znašajo nad jetnicami. Zlasti so to počeli z ženskami, ki so pred petimi leti sodelovale na protestih po njihovem prevzemu oblasti. Ena teh nesrečnic je novinarju pariškega dnevnika Le Monde pripovedovala, da ji je v zaporu v Kabulu eden od ječarjev, potem ko so umaknili vse druge jetnice, dejal: »Ker si spala z veliko drugimi moškimi (kar si je izmislil), boš tudi z nami.«
Ker se je upirala, so jo ukrotili z elektrošoki
Hoteli so jo prisiliti, da se sleče. Takole pripoveduje omenjena 30-letna mati treh otrok: »Upirala sem se in zato so me ukrotili z električnimi šoki. Od 23.00 do 4.00 so me vsi po vrsti posiljevali, nasilno in divje, da sem krvavela. Moje telo je bila ena sama bolečina. Ob 7.30 sta prišla oče in brat z mojim komaj rojenim otrokom, ki je jokal. S poveljnikom zapora sta se dogovorila, da ga bom dojila. A za to sem bila prešibka. Kmalu zatem je moja družina dosegla, da so me izpustili. Mož moje sestre je moral dati za poroštvo kmetijo v provinci Helmand. Moji so morali dodati 500 dolarjev in nekaj hrane. Samo za to ceno in zaradi osebnih zvez, ki jih je imel oče s talibani, sem lahko prišla iz zapora. Morala pa sem obljubiti, da ne bom govorila o tem, kaj se doživela v zaporu, in da se ne bom več udeleževala protestov.«
Dodala je: »Vidite, kaj delajo! Pridigajo o čistosti in morali ter mahajo s Koranom. Gre za dvoličnost. Žensko lahko zaprejo že samo zato, ker ni povsem zakrita, potem pa se tepejo, kdo jo bo slekel.«
Okrivijo žrtve
Problem je tudi, da v patriarhalni in tradicionalni konservativni družbi, ki jo zagovarjajo tudi talibani, posilstvo ni zločin, ampak pomeni, da je umazan ugled moških iz družine ženske, ki je bila posiljena. Kriv torej ni posiljevalec, ampak ženska žrtev, za katero je potemtakem najboljše, da o vsem molči. Na podeželju je bila takšna mentaliteta razširjena že pred talibani.
Omenjena 30-letna Afganistanka, ki je že dvakrat poskušala narediti samomor in poskuša zbežati v tujino, se Bogu zahvaljuje, da jo njen mož razume. Sicer vedno za vsako žensko, ki je zaprta, morda samo za nekaj dni, ljudje menijo, da je »nečistovala«. Od številnih žensk, ki so bile zaprte, morda samo za dan ali dva, so se možje ločili in družine so jih zapustile, ker »so jim umazale čast in ugled«. Neka mlada ženska, ki je bila zaročena, se je ubila, potem ko jo je za en dan priprla policija. Druga je v podobnem primeru zbežala na drug konec Afganistana, ker je izvedela, da jo hočeta strica ubiti.
Na protestih streljali nanje
Omenjena ženska, ki se je izpovedala novinarju Le Monda in ki je po poklicu babica, je med prvimi spontano protestirala na ulici z drugimi ženskami po tem, ko so talibani 15. avgusta 2021 prevzeli oblast. Že naslednji dan je na facebooku prebrala poziv nekaj žensk k protestom pred nekdanjo predsedniško palačo v Kabulu, ki so se je ravnokar polastili talibani. Okoli petnajst jih je prišlo 17. avgusta protestirat, tudi ona.
Zahtevale so, da jih nova oblast upošteva in spoštuje. »Smo polovica Afganistana,« so vpile. »Talibani so bili osupli in sprva niso vedeli, kaj bi. Šle smo v center Kabula,« pripoveduje. »V naslednjih dneh nas je bilo čedalje več. Izvedele smo, da ženske protestirajo tudi v drugih mestih.«
Čedalje večje število protestnic je začelo povzročati zaskrbljenost pri talibanih. V začetku septembra so pred njimi streljali v zrak in jih razgnali s solzivcem ter jih nekaj pretepli s palicami in puškinimi kopiti, pa tudi prebičali. »Sama sem kljub temu nadaljevala in moj mož me je pri tem podpiral. Talibani pa so potem naenkrat začeli streljali v protestnice in nekaj so jih ranili. Tekle smo v vse smeri. Zbežala sem v taksi, talibani so mi s svojim avtom sledili in taksistu ukazali, da me pelje na policijsko postajo 10. okrožja na severu Kabula.«
Zdaj je pričala za Le Monde, ker meni, da je to najboljši način, da se postavi po robu strahovladi talibanov.