Po podatkih japonskega obrambnega ministrstva so v četrtek tri kitajske vojne ladje in ruska fregata plule med glavnim otokom Okinava in otokom Mijako proti Tihemu oceanu. V zgodnjih jutranjih urah v nedeljo so jih znova zaznali približno 330 kilometrov jugozahodno od Okinotorija, poroča The Guardian.
Kitajski raketni rušilec je nato izdal opozorilo ladijskemu prometu, da bo izvedel vojaško vajo, ki je vključevala streljanje z mitraljezi z bojnim strelivom. Vaja je potekala približno 180 kilometrov od Okinotorija, najjužnejšega japonskega otoka, okoli katerega si Japonska lasti izključno ekonomsko cono.
Tokio protestiral zaradi nevarne vaje
Japonska vlada je zaradi dogodka okrepila zračni in pomorski nadzor. Glavni vladni govorec Minoru Kihara je dejal, da Tokio dogodek razume kot del vse tesnejšega vojaškega sodelovanja med Kitajsko in Rusijo.
Japonska je Pekingu po diplomatskih poteh sporočila, da je vojaška vaja lahko ogrozila varnost plovbe bližnjih ladij. Oblasti so napovedale nadaljnje spremljanje dejavnosti kitajskih in ruskih vojnih plovil v vodah okoli Japonske.
Peking ne priznava Okinotorija kot otoka, temveč ga obravnava kot koralni greben. Po kitajskem stališču območje okoli njega zato ne predstavlja japonske izključne ekonomske cone, zaradi česar Kitajska meni, da lahko tam izvaja vojaške aktivnosti.
Čeprav sta kitajska letalonosilka in raziskovalna ladja v to območje vpluli že leta 2025, je to prvi primer, ko je Japonska uradno potrdila, da je tuja vojna ladja v njeni izključni ekonomski coni izvajala streljanje z bojnim strelivom.
Novi incident v Južnokitajskem morju
Napetosti so se nadaljevale tudi v Južnokitajskem morju. V ponedeljek se je kitajsko plovilo približalo plitvini Second Thomas Shoal, ki jo nadzorujejo Filipini, a si jo lasti tudi Kitajska.
Filipinska mornarica je proti kitajski ladji poslala gumijaste čolne. Po navedbah filipinskih oblasti je eden od njihovih mornarjev utrpel hudo poškodbo glave, potem ko naj bi ga kitajski član posadke udaril z leseno palico.
Kitajska je te navedbe zavrnila in sporočila, da so njeni pripadniki zgolj opozarjali filipinsko posadko, medtem ko naj bi Filipinci prvi uporabili dolge palice in druge predmete.
Mednarodni spor ostaja nerešen
Filipini so leta 2016 na stalnem arbitražnem sodišču v Haagu dosegli pomembno pravno zmago. Sodišče je razsodilo, da obsežne kitajske ozemeljske zahteve v Južnokitajskem morju nimajo podlage v mednarodnem pravu, vendar Peking razsodbe še naprej ne priznava.
Zunanja ministra Kitajske in Filipinov naj bi se o razmerah pogovarjala na zasedanju Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN), ki se je v torek začelo v Manili.
Kitajska ima sicer ozemeljske spore s šestimi državami v Južnokitajskem morju, tudi z Japonsko, Indijo in Butanom.
Provokacije
Ob prihodu na vrh ASEAN je ameriški državni sekretar Marco Rubio ostro obsodil ravnanje Kitajske. Opozoril je, da ponavljajoče se kitajske provokacije spodkopavajo mir in stabilnost v regiji ter nasprotujejo obljubam o mirnem reševanju sporov.
Rubio je v članku za filipinske medije poudaril, da Združene države ostajajo zavezane svobodi plovbe v jugovzhodni Aziji. Opozoril je, da bi morebitni nadzor teh pomembnih pomorskih poti s strani države, ki trgovino uporablja kot geopolitično orožje, predstavljal resno grožnjo suverenosti, varnosti in gospodarski prihodnosti tako držav ASEAN kot tudi ZDA.
Za zdaj ni potrjeno, ali se bo Rubio v Manili srečal tudi s kitajskim zunanjim ministrom Wang Yijem, čeprav je dejal, da je za takšno srečanje odprt.
