Bresnik je nekoč dal morda najbolj romantično izjavo, kdajkoli izrečeno v znanem vesolju. Ko se je iz Mednarodne vesoljske postaje odpravil na svoj krstni vesoljski sprehod in prvič pogledal Zemljo od zunaj, je rekel: »Mislim, da še nikoli v življenju nisem videl česa lepšega, razen ko sem prvič zagledal svojo ženo.« Kompliment je ostal kar znotraj organizacije, saj je soproga Rebecca Bresnik predstavnica Nase za pravna vprašanja.
Kar nekaj vesoljskih anekdot Bresnika se vrti okoli družine. Najbolj znana sega v leto 2009, ko se je medtem, ko je bil prvič v vesolju na Mednarodni vesoljski postaji, rodila hči Abigal Mae. Tik pred tem je bil celo na vesoljskem sprehodu. Zaradi nujne osredotočenosti na delo v vesolju mu nadzorni center poleta z Zemlje medtem raje ni posredoval svežih novic iz porodne sobe. Je pa na postaji tik zatem oblekel rožnato majico z napisom Dekle je. Od prej imata s soprogo sina Wyatta iz Ukrajine, ki sta ga posvojila, ker so zdravniki ocenili, da je izredno malo možnosti, da bo lahko zanosila, pa niso imeli prav. In zaradi družinskih obveznosti je Randy Bresnik celo zamudil čisto prvi dan nove službe, ko so ga izbrali za kandidata za polet v vesolje. Izgovor je bil kar tehten: bil je na že prej načrtovani poroki na Škotskem. Svoji namreč.
Hudomušni vzdevek
Družini v svojih izjavah vedno daje posebno težo in ni presenetljivo, da pozornost posveča tudi krajem in zgodbam svojih prednikov. Tako je bil v Sloveniji najmanj štirikrat. Njegov praded Ivan Breznik je iz Luč, prababica Kristina Šimonc pa iz Ljubnega ob Savinji. Oba sta odšla v Ameriko, se tam našla in poročila. Primek so v ZDA vmes spremenili tako, da je iz Z nastal S. Ko je bil Randy Bresnik pilot v ameriških marincih, je njegov priimek nekomu zvenel podoben priimku sovjetskega voditelja Leonida Brežnjeva. Ker piloti bojnih letal drug drugemu radi hudomušno prilepijo šaljive vzdevke, je Randy Bresnik zato postal Komrade (izpeljanka za tovariša).
Sin njegovih slovenskih prednikov je bil Albert Louis Bresnik, Randyjev ded. Že tu se je v nakazovalo nekaj letalskega, kajti v letih 1932-1937 je bil fotograf najbolj znane ameriške letalke Amelie Earhart. Posnel je tudi njeno zadnjo fotografijo, preden je 2. julija 1937 izginila nad Pacifikom, njena usoda pa ostaja nepojasnjena do danes.
Občinski zastavi Luč in Ljubnega v vesolju
Med obiskom v Sloveniji leta 2018 je Randy Bresnik županoma Luč in Ljubnega ob Savinji podaril občinski zastavi, ki ju je leto poprej ponesel s seboj ponesel na svojo drugo pot v vesolje, ter fotografije tega območja, ki jih je naredil s postaje, kot piše na strani občine Luče. Lučki rodoslovec Metod Rosc pa je zanj pripravil družinsko drevo. Predsedniku države Borutu Pahorju je Bresniku podaril plaketo s slovensko zastavo, ki jo je imel s seboj na misiji v vesolju.
V Sloveniji je bil tudi leta 2021 ter dvakrat leta 2024, ko je bil med drugim navzoč od slovenskem podpisu sporazumov Artemis o sodelovanju pri civilnem raziskovanju vesolja in miroljubni uporabi Lune in planetov. »Moja družina je bila iz Slovenije in imel sem priložnost da sem si lahko iz vesolja ogledal to čudovito državo ter njeno mesto med evropskimi državami in državami sveta,« je dejal takrat.
Že dolgo ima vse pod nadzorom
Predvidoma prihodnje leto jo bo imel spet priložnost pogledati od zgoraj, tokrat na misiji, kakršne Nasa še ni izpeljala. Artemis III bo namenjen preizkušanju združevanja vesoljskega plovila s človeško posadko Orion z raketama Starship podjetja SpaceX in Blue Origin, s katerima bodo po trenutnem urniku leta 2028 poskusili z astronavti pristati na Luni. Nasa pravi, da gre za eno najbolj visoko kompleksnih misij, kar jih je kdaj opravila. Za poveljevanje pa je Bresnik odlično pripravljen tako zaradi vesoljskih izkušenj kot položaja, ki ga zaseda od leta 2018 naprej. Pomaga namreč nadzirati razvoj in preizkušanje vseh komponent, s katerimi bodo v programu Artemis poleteli globlje v vesolje in proti Luni - vozila s posadko Orion, sistema za izstrelitev v vesolje, raziskovalnih zemeljskih sistemov, raket za pristajanje s posadko na Luni, lunarno postajo, lunarne roverje brez tlaka in pod tlakom ter novih oblek za raziskovanje Lunine površine, navaja Nasa.
Bresnik je po imenovanju dejal, da se zaveda izziva. »Najpomembnejša misija je vedno tista, ki je naslednja na vrsti. In vsaka naslednja bo še zahtevnejša,« je dejal. Ob tem pa se je zahvali svoji družini in družinam treh sopotnikov na bodoči misiji – Italijana Luce Parmitana, ki je bil v vesolju že dvakrat in bo prvi Evropejec v programu Artemis, Franka Rubia in Andrea Douglasa: »Brez podpore in žrtvovanja naših družin danes ne bi stali tu pred vami. Zaslomba, ki nam jo dajejo, nas bo od danes naprej nosila do urjenja, ki ga začenjamo kmalu, do izstrelitve z Zemlje in vse do varnega povratka, ko bomo pljusknili v morje tu na planetu Zemlja.«
