Ob odprtju vrha v otoški državi Antigva in Barbuda je suženjstvo označil za veliko krivico, vendar po poročanju medijev ni ponudil uradnega opravičila.
V nagovoru predsednikom in premierjem držav Commonwealtha je Karel dejal, da ga čezatlantska trgovina s sužnji, ki jo je označil za "sramotno poglavje zgodovine", navdaja z "grozo v srcu in najglobljo osebno žalostjo v duši".
Na srečanju v prestolnici St. John's je trgovino s sužnji označil za "pošastno krivico" in priznal, da suženjstvo "še vedno meče senco na te otoke in druge članice" Commonwealtha, ki ga sestavljajo večinoma nekdanje britanske kolonije.
Britanski monarh je hkrati poudaril vse večjo zavezanost iskanju načinov, kako "s konkretnimi dejanji za prihodnost nasloviti krivice iz preteklosti".
Pred srečanjem voditeljev držav Commonwealtha v Antigvi in Barbudi so se pojavili pozivi, naj se Združeno kraljestvo uradno opraviči za svojo zgodovinsko vlogo v trgovini s sužnji, vendar v kraljevem govoru takšnega opravičila po poročanju BBC ni bilo.
Britanski premier Andy Burnham, ki se prav tako udeležuje vrha, je pred dnevi dejal, da je naklonjen temu, da bi se Velika Britanija uradno opravičila, vendar je izključil možnost finančnih odškodnin, ki jih zahtevajo nekatere karibske države.
Ključna vloga Velike Britanije pri suženjstvu že dolgo obremenjuje odnose med Združenim kraljestvom in njegovimi nekdanjimi kolonijami.
Britanska kraljeva družina je imela koristi od trgovine s sužnji, v okviru katere je bilo po nekaterih ocenah v štirih stoletjih iz Afrike na ameriški kontinent odpeljanih od 10 do 15 milijonov ljudi.
Srečanje voditeljev 56 držav Commonwealtha poteka vsaki dve leti v različnih delih tega združenja, ki ga sestavljajo predvsem nekdanja ozemlja Britanskega imperija. Združenje vključuje države v Afriki in Južni Aziji, pa tudi na Karibih in v Pacifiku, ter Kanado, Avstralijo in Novo Zelandijo.
Karel III. se je vrha udeležil v okviru devetdnevne karibske turneje, ki jo je začel minuli teden na Bahamih.