Tuljenje siren reševalnih vozil, policijski žvižgi, vzkliki številnih mladih moških ter smrad fekalij in požganih avtomobilov – vse to po pisanju Deutsche Welle zaznamuje ozračje v mestu, ki leži tik ob španski enklavi Ceuti na severnoafriški obali.
Fnideq je sicer mirno obmorsko letovišče s pogledom na Ceuto, špansko mesto, v katerega je prejšnji teden vdrlo več deset tisoč migrantov. Danes v mestu Fnideq vlada izredno stanje: plaže so ograjene s pregradami, pripadniki maroške nacionalne policije, oboroženi z dolgocevnim orožjem, pa so razporejeni skoraj na vsakem vogalu in pečini, poroča Deutsche Welle.
Sanje o življenju v Evropi
25-letnu Hamza iz Tangerja ne želi zapustiti Fnideqa. Za njega je to mesto še naprej odskočna deska v boljše življenje. Pravi, da je še v soboto znova poskusil preplavati do Ceute: »Znova sem poskusil, a ko sem prispel, so me španski vojaki pretepli, nato pa še maroški policisti,« je dejal za Deutsche Welle.
Povedal je, da so ga prisilili, da se vrne tako, kot je prišel, s plavanjem. Njegove raztrgane hlače so še vedno mokre, mobilni telefon je izgubil v morju, kolena in komolce pa ima polne odrgnin. Kljub temu zatrjuje, da bo poskušal znova – ne glede na morske pregrade, ograje in poostrene nadzore.
Plača, ki jo prejme z delom v tekstilni industriji, po njegovih besedah ne zadošča za življenje, Evropa pa ostaja njegove sanje. »Vse težje je – tako tistim, ki so že prišli do Ceute, kot nam, ki smo še tukaj. Policija želi, da zapustimo Fnideq. Mesto želijo izprazniti, da nihče več ne bi poskusil kreniti proti Ceuti,« je dodal Hamza.
»Z nami so ravnali kot s psi«
Mladeniči, ki se vračajo iz Ceute, pripovedujejo, da jih je policija zasledovala in jim grozila, nihče jim ni želel prodati hrane, zato so stradali. Na stotine, morda celo na tisoče se jih vzpenja po pečinah za mejno ograjo, okrepljeno z žico, ter se vrača na mesto, od koder so krenili.
Na plaži so še vedno razmetane stvari ljudi, ki so poskušali preplavati do španskega ozemlja. Mnogi so pri tem izgubili življenje, ob tem pa vlada strah, da bi se število žrtev lahko še povečalo, ko bo morje na obalo naplavilo trupla pogrešanih.
21-letna Hajine iz Fesa pravi, da ne bo nikoli več poskusila česa podobnega. Ta študentka je z mopedom pripotovala iz Fesa do Fnideqa, nato pa zaplavala proti Ceuti. Tam je našla strica in sestro, ki sta mejo prečkala peš skupaj z množico ljudi. Vsi so namreč verjeli govoricam z družbenih omrežij, da je Ceuta odprta za vse.
Med pripovedovanjem Hajine joka. Tako kot mnogi drugi tisti dan deluje travmatizirana. »Vrnila sem se, ker so z nami ravnali kot s psi. Hrane ni bilo, vse trgovine so bile zaprte,« je povedala za Deutsche Welle.
Danes je v Fnidequ mogoče videti predvsem skupine izčrpanih in obupanih mladih moških, ki iščejo senco. Tudi tu težko pridejo do hrane, pa čeprav imajo denar. Številne kavarne in restavracije so zaprte iz strahu pred ropi, tiste, ki obratujejo, pa strogo nadzorujejo vstop ter mladeniče zavračajo. Poleg tega lahko številni lokali ponudijo le kavo, saj je del osebja prav tako odšel proti Ceuti in se še ni vrnil na delo.
Vloga maroških oblasti
Španska strokovnjakinja za migracije Beatriz Masa že leta spremlja razmere na tem območju. Za Deutsche Welle je povedala, da Fnideq še nikoli doslej ni doživel takšnih prizorov. »Takoj ko so ljudje slišali, da je Ceuta odprta, so pustili vse. Hotelsko osebje, natakarji, kuharji, peki, vozniki tovornjakov in taksisti – preprosto vsi so krenili,« je dejala Masa.
Večina se zdaj samostojno vrača domov, preostale pa naj bi, če se bodo s tem strinjali, z avtobusi prepeljali v njihova rojstna mesta. Maroške oblasti se sicer do sedaj še niso javno oglasile glede množičnega poskusa vstopa v Ceuto.
Kot navaja Deutsche Welle, Beatriz Masa in drugi strokovnjaki menijo, da je bil takšen množičen premik mogoč le zato, ker so ga maroške oblasti tiho omogočile, ter da gre za posledico politične krize med Španijo in Marokom. Glavni predmet spora je znova Zahodna Sahara. »Ta kriza je nova različica tiste iz leta 2021, vendar veliko resnejša. Zato je bila tudi mobilizacija znatno večja – govorimo o več kot 50.000 ljudeh,« je povedalai Masa.
Številni turisti so dopustovanje v Fnidequ odpovedali, tisti, ki so kljub temu prišli, pa pravijo, da nekdaj mirnega letovišča ne prepoznajo več in raje ostajajo v hotelih. Posledice že čutijo tudi trgovci na mestni tržnici nedaleč od plaže, še piše Deutsche Welle.