Glede na predlog Rima naj bi vzpostavitev tovrstnih migrantskih centrov financirali z evropskimi sredstvi. Med možnimi lokacijami je omenjenih več držav, med njimi Črna gora, Gana, Senegal, Mavretanija, Uganda, Uzbekistan in Etiopija.
Za posebej obetavni kandidatki veljata Uganda in Črna gora. Evropska komisija je sporočila, da je pripravljena preučiti konkretne predloge, če ti temeljijo na strateškem sodelovanju s partnerskimi državami.
Italija je sicer tovrstne centre že vzpostavila v Albaniji na podlagi petletnega sporazuma o premeščanju migrantov, ki sta ga državi sklenili leta 2023. Vlada v Rimu je z njim skušala zmanjšati migracijski pritisk na Italijo z obravnavo prošenj prosilcev za azil, ki so bili rešeni na morju, v dveh italijanskih centrih na severu Albanije. Italija teh centrov doslej sicer ni mogla uporabljati v polni meri zaradi vrste sodnih sporov pred domačimi sodišči, naj bi ju pa začela do konca letošnjega leta.
Premierka Giorgia Meloni je načrt za migrantske centre v Albaniji večkrat opisala kot model za EU. Zamisel o centrih za vračanje migrantov na evropski ravni sicer pridobiva na veljavi in je del širših prizadevanj evropskih vlad, da bi obravnavo in vračanje migrantov preselile izven svojih meja.
Rim je pritisk na unijo dodatno okrepil po tem, ko je prejšnji teden v špansko eksklavo iz Maroka nenadno nezakonito vstopilo več deset tisoč migrantov. Velika večina se je sicer po navedbah Madrida že vrnila v Maroko. Italija je zaradi tega tudi prekinila izvajanje schengenskega sistema s Španijo. Na ločeni zahtevi Španije in 22 članic unije, tudi Slovenije, je irsko predsedstvo Sveta EU za torek sklicalo izredno videokonferenco notranjih ministrov unije.
