"Seveda Kanada iz zemljepisnih razlogov ne more postati polnopravna članica Evropske unije. Vendar pa želimo oboji naše partnerstvo dvigniti na najvišjo možno raven," je von der Leyen povedala v govoru o evropsko-kanadskih odnosih na inštitutu za ekonomske raziskave C.D. Howe Institute v Montrealu.
Zato po njenih besedah razpravljajo o tem, da bi Kanada postala "prva pridružena članica EU". Šlo bi za "pridružitev brez pristopa", je pojasnila predsednica komisije.
"Zgradimo lahko partnerstvo, ki bi bilo bližje članstvu kot karkoli, kar smo naredili doslej," je še dejala.
T. i. status pridružene članice, ki sicer v temeljnih evropskih pogodbah ne obstaja, bi po njenih navedbah med drugim pomenil tesnejše sodelovanje Bruslja in Ottawe pri oblikovanju politik na različnih področjih, od umetne inteligence in podnebja do energetike in varnosti.
Poleg tega bi strani tesneje sodelovali pri izvajanju programov, kot sta Erasmus+ in Obzorje Evropa, okrepili pa bi tudi sodelovanje med evropskimi in kanadskimi institucijami.
Partnerji, ki imajo enake izzive
Von der Leyen je predlog, da bi Kanada postala prva pridružena članica EU, podala septembra v govoru o stanju v uniji v Evropskem parlamentu.
Po poročanju bruseljskih portalov je pobuda predsednice komisije med članicami unije naletela na mešane odzive. Tako zaradi nasprotovanja skupine držav, vključno z Nemčijo in Francijo, termina pridruženo članstvo tudi ne bo v skupni izjavi, ki jo nameravajo voditelji sprejeti na vrhu EU-Kanada.
EU in Kanada bosta sicer na dvodnevnem vrhu v drugem največjem kanadskem mestu zagnali t. i. partnerstvo za prihodnost, s katerim želita ustvariti skupen prostor blaginje in ekonomske varnosti. Med primeri okrepljenega sodelovanja je von der Leyen omenila odpravo ozkih grl v globalnih dobavnih verigah.
V času, ko je naša suverenost na udaru, imamo dve možnosti, je povedala. Ena je, da deluje vsak sam, druga pa je strateški pristop z zaupanja vrednimi partnerji, ki se soočajo z enakimi izzivi, a imajo na razpolago različna orodja, je dejala.
