Voditelji Kanade in Evropske unije se bodo v četrtek in petek udeležili 21. medsebojnega vrha, ki bo potekal v Montrealu. Cilj je nadaljevati poglabljanje sodelovanja, h kateremu jih je napeljala tudi politika ameriškega predsednika Donalda Trumpa do severne sosede in EU. Na dvodnevnem vrhu v največjem mestu province Quebec bodo zagnali Zavezništvo za prihodnost, kot so poimenovali načrt ekonomskega, varnostnega, energetskega in drugega sodelovanja.
Gostitelj vrha Kanada-EU je premier Mark Carney, ki se k partnerstvom po svetu obrača tudi zaradi Trumpovih carin, k čemur gre dodati še nediplomatsko govorjenje o Kanadi kot novi zvezni državi ZDA in nasploh skrhane odnose. Prejšnji mesec je Carney sicer dejal, da bodo ZDA ostale glavna partnerica Kanade, saj to navsezadnje narekuje že geografija. Rekel je tudi, da povezovanje z EU ni uperjeno proti nikomur, kar je bilo pomirjevalno sporočilo za Belo hišo. Vseeno je precej očitno, da je v času naraščajočih trenj z južno sosedo izrazito okrepil sodelovanje z EU. Prejšnji mesec je bil gost ob govoru predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen v evropskem parlamentu in tam govoril tudi sam. Kot prvi neevropski voditelj pa se je maja v Armeniji udeležil vrha evropske politične skupnosti, kamor preidejo voditelji vseh evropskih držav. In vse to počne z veliko podporo domače javnosti. Zadnja raziskava agencije Canada Pulse Insight kaže, da njegovo tesnejše povezovanje z EU podpira 73 odstotkov vprašanih.
Neposrečeno navrženo pridruženo članstvo
Evropsko unijo bosta na vrhu zastopala predsednik evropskega sveta Antonio Costa in von der Leynova. Slednja je v omenjenem govoru v evropskem parlamentu presenetila s predlogom, naj Kanada postane prva pridružena članica Evropske unije. S tem je v areno razprav neposrečeno navrgla temo, ki je nekoliko zasenčila priprave na sedanji vrh. Nekaj članic EU (Nemčija, Francija, Italija in Grčija) je namreč ustavilo namero, da takšen cilj zapišejo v sklepno izjavo vrha. Po navedbah evropskih diplomatov je glavni razlog ta, da status pridružene članice sploh ne obstaja in se je torej treba najprej dogovoriti, kaj bi pomenil. Carney se je razpravi o tem diplomatsko izognil z besedami, da je vsebina partnerstva pomembnejša kot to, kako se imenuje.
Za konkreten načrt za kritične minerale
Kanada in EU že imata obširno podlago za gospodarsko sodelovanje oziroma trgovino, in sicer s trgovinskim sporazumom CETA. Ta sicer še ne velja v celoti, ker ga še niso ratificirale vse članice EU – to jih je storilo osemnajst, nazadnje septembra Slovenija. Vendar v veliki meri že velja. Odprtih priložnosti za sodelovanje pa je še veliko. Februarja, denimo, je Kanada postala prva neevropska država, ki so ji dovolili sodelovati pri 150 milijard evrov posojil vrednem programu Evropske unije za skupne nakupe vojaške opreme SAFE, s čimer stara celina krepi strateško avtonomijo in domačo industrijo.
Tudi EU si želi okrepljeno sodelovanje na vrsti področij. Eno je gotovo energetika, čemur bodo na vrhu posvetili posebno pozornost. Še eno so kritični minerali, kjer poskuša EU zmanjšati odvisnost od Kitajske, ustreznih lastnih virov, ki so nujni v vojaški, avtomobilski, digitalni in drugih industrijah, pa nima. Kanada je v tem pogledu skoraj idealna partnerica, le da je treba razne izjave in dokumente preliti v konkretne ukrepe. Kanada ima zaloge 34 kritičnih elementov in išče naložbe za njihovo izkoriščanje. Evropa pa mnoge od teh nujno potrebuje. Kot pravijo v Kanadi, pa bi bilo treba zelo jasno zapisati, katere minerale bodo izkoriščali, kje bodo postavili obrate za to in kdo jih bo financiral. Vse to bo sicer terjalo čas in evropske odvisnosti od Kitajske ne bi zmanjšalo čez noč, a nekje je treba začeti. Kanado zanima tudi možnost izmenjave delovne sile – ne v smislu prostega pretoka, kot velja v EU, pač pa znotraj določenih sektorjev, kjer imata potrebe ena in druga stran – pa mladih in tako naprej.
Ob vseh gospodarskih temah pa sta si obe strani Atlantika blizu tudi v pogledih na mnoga globalna vprašanja, kot je zavezanost multilateralizmu in spoštovanju mednarodnega prava, vključno s podporo Mednarodnemu kazenskemu sodišču, ki si ga Združene države prizadevajo razgraditi.
