Avtor analize Andrej Flis je za portal Severe Weather Europe primerjal podatke o snežni odeji v Evraziji in vremenskih razmerah v zimah med letoma 1979 in 2025.
Zakaj naj bi sneg v Sibiriji vplival na zimo v Evropi?
Teorija temelji na zaporedju pojavov v ozračju. Obsežna snežna odeja v Sibiriji ohlaja tla in lahko okrepi območje visokega zračnega tlaka. To lahko vpliva na prenos energije v stratosfero, visoko plast ozračja, kjer se nahaja polarni vrtinec.
Polarni vrtinec je obsežen sistem močnih vetrov, ki običajno zadržuje najhladnejši zrak okoli Arktike. Ko oslabi ali se spremeni njegova oblika, se lahko mrzel arktični zrak pomakne proti jugu, tudi nad Evropo in Severno Ameriko.
Po tej teoriji naj bi oktobrsko hitro širjenje snežne odeje v Sibiriji povečalo možnosti za takšen razvoj dogodkov v naslednjih mesecih.
Teorija na ravni ugibanja
Raziskava iz leta 2011 je pokazala precej jasno povezavo med hitrostjo širjenja snežne odeje v oktobru in razmerami v polarnem vrtincu v naslednjih tednih in mesecih. Med letoma 1997 in 2010 se je napoved ujemala z dejanskim razvojem vremena.
Toda analiza daljšega časovnega obdobja je pokazala drugačno sliko. V vseh 47 obravnavanih zimah se je teorija izkazala za pravilno 25-krat, napačna pa je bila 22-krat. To je le malo bolje od ugibanja.
V zadnjih 15 zimah se teorija kaže kot še posebej nezanesljiva, pravilna je bila namreč zgolj šestkrat. V zadnjih letih hitro širjenje snega v Sibiriji ni več zanesljiv kazalnik, kakšna bo zima v Evropi.
Avtor opozarja, da je bila prvotna povezava morda deloma posledica kratkega obdobja opazovanja in nekaj izjemnih zim. Med njimi je bila zima 2009/2010, ko sta hitremu širjenju snežne odeje sledila izrazito hladna zima v Evropi in snežno neurje na vzhodu ZDA. Nasprotno je bila zima 2019/2020 po prav tako hitrem širjenju snega v oktobru v Evropi zelo mila.
Kaj to pomeni za letošnjo zimo?
V prvem tednu oktobra 2026 se je snežna odeja v Evraziji širila nekoliko počasneje kot običajno. Napovedi Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF) pa kažejo, da bi se lahko širjenje v prihodnjih dveh tednih močno pospešilo. Če se napoved uresniči, bi šlo za eno hitrejših širitev snežne odeje v zadnjih treh desetletjih.
Toda to samo po sebi ne pove veliko o prihajajoči zimi, opozarja Flis. Med šestimi preteklimi leti, ki so bila po širjenju snega najbolj podobna letošnjemu, so bile tri zime povezane z negativno fazo arktične oscilacije, ena je bila blizu nevtralne, dve pa sta imeli pozitivno fazo. Razvoj vremena je bil torej zelo različen.
Pomembno je tudi, da gre za zgodnjo oceno: napovedi se še spreminjajo, dokončno stanje snežne odeje za oktober pa bo znano šele po koncu meseca.
Dramatičen vpliv el niña
Po Flisovi analizi sodeč je povezava med oktobrskim snegom v Sibiriji in zimskim vremenom v zadnjih letih oslabela. Nasprotno pa je novembrsko in decembrsko dogajanje v stratosferi še vedno pomemben indikator: če se tja prenese več energije, lahko polarni vrtinec januarja in februarja oslabi.
Avtor kot enega od dejavnikov, ki bi lahko vplivali na letošnjo zimo, izpostavlja tudi pojav el niña, ki je povezan z nadpovprečno toplim površjem morja v tropskem delu Tihega oceana. Ta pojav lahko vpliva na atmosferske tokove in razvoj polarnega vrtinca. Po nekaterih sezonskih napovedih bi se lahko polarni vrtinec v drugi polovici zime upočasnil oziroma oslabel.
Toda posledice za posamezne dele sveta niso enake. Analiza napovedi kaže možnost hladnejših razmer v delih ZDA, medtem ko naj bi v večjem delu Evrope prevladoval milejši vremenski vzorec, hladneje pa bi lahko bilo predvsem na severu celine. To ni zanesljiva napoved za posamezno državo, temveč dolgoročni trend, ki se lahko še spremeni.
