Izpusti žveplovih in dušikovih oksidov so se v EU od leta 2015 do lani zmanjšali za tri do pet odstotkov letno, najbolj v industriji in cestnem prometu. Industrijski izpusti žveplovih oksidov so se zmanjšali za 59 odstotkov, dušikovih oksidov pa za 39 odstotkov. Izpusti dušikovih oksidov v cestnem prometu so upadli za 40 odstotkov, količina delcev PM 2,5, nastalih v cestnem prometu, pa za 34 odstotkov.
Kot so poudarili v Copernicusu, izboljševanje kazalnikov potrjuje učinkovitost evropskih politik za zmanjšanje izpustov onesnaževal zraka. Pripisujejo ga tudi tehnološkemu napredku.
Opozorili pa so na vplive izrednih dogodkov, kot so bili požari v Španiji in na Portugalskem avgusta lani. "Ti so pokazali, kako tesno so ti nevarni dogodki povezani s kakovostjo zraka. Poleg zvišanja ravni škodljivih delcev je ogenj prispeval tudi k zvišanju ravni površinskega ozona na severu Portugalske in v Španiji," so zapisali.
Problematične so tudi nadpovprečno nizke temperature, ki jih zaradi dodatnega ogrevanja predvsem v manj razvitih delih Evrope spremljajo dodatni izpusti iz individualnih kurišč.
Poleg tega je Evropo lani večkrat zajel oblak saharskega prahu, ki je občutno prispeval k zvišanju ravni delcev PM 10. "To izpostavlja pomen razumevanja tako naravnih kot antropogenih virov pri ocenjevanju kakovosti zraka," so navedli v Copernicusu.
Opozorili so še na vplive, ki jih imajo na kakovost zraka vse pogostejši in intenzivnejši vročinski valovi, pa tudi temperaturni obrat v zimskem času.
Poudarili so, da se ponavljajoče se težave pri zagotavljanju kakovosti zraka kažejo na istih območjih, kar po njihovih besedah kliče po dodatnih ukrepih. Zagotoviti jih je mogoče tudi v okviru projektov, sofinanciranih z evropskimi sredstvi, so spomnili.