Na Agenciji RS za okolje (Arso) so v okviru priprave načrta za upravljanje voda ocenili stanje na 154 vodnih telesih, kjer razpolagajo z mrežo več kot 200 vzorčnih mest. Podatki, ki so jih zbirali v obdobju od leta 2019 do 2024, kažejo, da približno tretjina vodnih teles dosega dobro ekološko stanje, dobri dve tretji pa zmerno ali slabše ekološko stanje.
»Najboljše je ekološko stanje vodotokov v porečju Soče in pa jadranskih rek, kjer dobro ekološko stanje dosega več kot polovica vodnih teles. Najslabše pa je ekološko stanje vodotokov v porečjih Mure pa tudi Savinje, zgornje Save, srednje Save, Drave in podobno,« je naštela dr. Nataša Dolinar z Arsa. Zelo slabo ekološko stanje dosegajo štirje vodotoki, in sicer Kokra, Selška Sora, velenjska Paka in Kobiljanski potok, ki teče ob slovenski meji z Madžarsko.
Ekološko stanje slovenskega morja je dobro, med jezeri oziroma zadrževalniki pa dobro ekološko stanje dosegajo tri od enajstih vodnih teles. »Bohinjsko jezero je v dobrem ekološkem stanju, Blejsko jezero pa v zmernem ekološkem stanju. Vsa jezera in zadrževalniki, ki niso v dobrem stanju, imajo problem obremenjevanja s hranili,« je opozorila Nataša Dolinar.
Prej v dobrem stanju polovica, zdaj tretjina
V primerjavi s prejšnjim šestletnim obdobjem se je stanje voda po ugotovitvah Arsa poslabšalo. »Stanje se ugotavlja že vrsto let v šestletnih obdobjih za načrte upravljanja voda. Če je bila v oceni za tretji načrt upravljanja voda v dobrem ekološkem stanju še približno polovica vodnih teles, smo zdaj nekje na slabi tretjini. Od ciljev vodne direktive oziroma okoljskih ciljev se torej odmikamo,« je izpostavila strokovnjakinja z agencije za okolje.
Deloma lahko sicer poslabšanje pripišemo tudi spremenjeni metodologiji. Na 28 vodnih telesih lahko po besedah Nataše Dolinar večji del poslabšanja pripišemo pripravi ocen po novem in tako ekološko stanje voda ocenjujemo bolj realno. »Za 17 vodnih teles pa lahko trdimo, da je ocena povsem primerljiva in gre dejansko za poslabšanje stanja,« je dejala in dodala, da so pri devetih vodnih telesih zaznali tudi izboljšanje stanja.
Vpliv katastrofalnih poplav?
Najpomembnejši razlogi za slabo stanje voda ostajajo hidromorfološke spremembe (fizični posegi in obremenitve, denimo urejanje strug) in splošna degradiranost voda, z novimi metodologijami pa postajajo bolj prepoznane tudi obremenitve s hranili in organskimi snovmi. Tokratne ocene ekološkega stanja sicer po pojasnilih Nataše Dolinar še ne kažejo posledic katastrofalnih poplav iz avgusta 2023, saj je bila večina podatkov, uporabljenih za oceno ekološkega stanja, zbrana še pred poplavami.