Raziskovalci neprofitnega Centra za spremljanje, analizo in strategijo (CeMAS) so med decembrom 2025 in avgustom 2026 analizirali 1876 videov, objavljenih na 47 kanalih v nemščini na youtubu.
Kanali so imeli skupno več kot 66.000 naročnikov, njihovi videi pa so zbrali približno 7,55 milijona ogledov in skoraj 30.000 komentarjev. Na posnetkih nastopajo navidezni politični komentatorji in strokovnjaki, ustvarjeni z umetno inteligenco, ki razpravljajo o nemški politiki, vojnah in spremembah svetovnega reda.
Niso vedeli, da gre za umetno inteligenco
V komentarjih so raziskovalci našli znake, da del uporabnikov vsebine dojema kot resnične. Nekateri gledalci so sicer opozarjali, da gre za umetno inteligenco, drugi pa so odgovarjali, da jih to ne zanima.
Lea Frühwirth, višja raziskovalka za dezinformacije pri CeMAS, je za Euronews povedala, da raziskovalci opažajo več znakov usklajenega delovanja kanalov. Med njimi so podobne teme in način predstavljanja vsebin, podobni datumi registracije kanalov in obdobja njihove dejavnosti ter menjavanje podob in glasov. Isti umetno ustvarjeni voditelji se celo pojavljajo na več kanalih.
Kritike Merzeve vlade
Nemška notranja politika je bila tema 795 analiziranih videov. Po ugotovitvah CeMAS so ti Nemčijo pogosto prikazovali kot državo v globoki politični in gospodarski krizi ter kritizirali vlado kanclerja Friedricha Merza. Vsebine so se pojavljale v času pomembnih deželnih in lokalnih volitev, na katerih je skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) zmagala v deželi Saška - Anhalt, po takratnih projekcijah pa je vodila tudi v javnomnenjskih anketah v Mecklenburgu - Predpomorjanskem. V tej zvezni državi je nato tudi slavila zmago.
Kljub časovnemu sovpadanju Frühwirthova ni prepričana, da je bila dejavnost kanalov posebej usmerjena neposredno v deželne volitve. Meni, da so bili napadi na zvezno vlado pomembni predvsem v širšem političnem kontekstu, ki je spremljal volitve. Kanali lahko s pomočjo na videz resničnih strokovnjakov ustvarjajo vtis, da so nekatere interpretacije dogodkov bolj sprejete in utemeljene, kot dejansko so.
Podobne pojave je v ločeni raziskavi zaznalo tudi podjetje Graphika, ki je odkrilo umetne voditelje na kanalih v angleščini, francoščini, korejščini, portugalščini in španščini. Upravljalcev kanalov jim ni uspelo identificirati in niso mogli potrditi, da vsi pripadajo isti mreži. So pa odkrili znake uporabe podobnih načinov ustvarjanja in širjenja vsebin. CeMAS zato meni, da bi bili nemški kanali lahko del širšega pojava, čeprav jim neposredne povezave še ni uspelo potrditi.
Oznake niso vedno dovolj
Youtube pri številnih videih uporablja oznako, da je bila vsebina spremenjena ali ustvarjena s pomočjo sintetičnih tehnologij. Frühwirthova opozarja, da je oznaka majhna in gledalcu ne pojasni nujno, ali je bila z umetno inteligenco ustvarjena posamezna podrobnost ali celoten videoposnetek. Raziskovalci so sicer odkrili tudi druge znake, denimo napake pri prevajanju, spreminjanje glasov ter sličice z drugačnim umetnim voditeljem, vendar postaja prepoznavanje takšnih vsebin vse težje.
»Umetno ustvarjene vsebine postajajo iz minute v minuto boljše,« pravi Frühwirthova. Meni, da bo kakovost takšnih videov čez nekaj mesecev bistveno višja, zato bodo tudi njihovi znaki vse težje prepoznavni.