Irkutski protikužni inštitut Sibirije in Daljnega vzhoda je bil po podatkih na njegovi spletni strani ustanovljen leta 1934, v času Sovjetske zveze, z namenom preučevanja načinov za obvladovanje kuge. Ustanovitelj in prvi direktor je bil epidemiolog in profesor Aleksej Mihajlovič Skorodumov. Po navedbah inštituta je imel pomembno vlogo pri zajezitvi izbruhov kuge v ruskem Zabajkalju ter v Mongoliji in na Kitajskem sredi 20. stoletja.
Inštitut se je kasneje usmeril tudi v druge nevarne nalezljive bolezni. Na svoji spletni strani med področji raziskovanja poleg kuge navaja tudi antraks in kolero. Po objavljenih podatkih ima ustanova 95 zaposlenih, med njimi 13 zdravnikov, zadnji navedeni direktor pa je profesor Balakhonov. Spletna stran ne navaja, kdaj so bili podatki nazadnje posodobljeni.
Raziskujejo nevarne patogene
Predstavnik WHO Christian Lindmeier je v torek povedal, da inštitut »preučuje nevarne patogene, vključno s kugo, na območju Sibirije, kjer se kuga naravno pojavlja pri divjih živalih«.
Inštitut se je v središču pozornosti znašel po smrti 28-letne laboratorijske tehnice Darje Šipilove, ki naj bi bila zaposlena prav v tej ustanovi. Po poročanju ruskih medijev je zbolela in dva dni pozneje umrla, zaradi česar so se pojavila ugibanja, da bi bila lahko njena smrt povezana z delom z nevarnimi povzročitelji bolezni. Ruske oblasti vzroka smrti uradno niso potrdile, WHO pa je v torek sporočil, da v Irkutsku ni bilo potrjenega primera kuge.
WHO zahteva dodatne informacije
Lindmeier je dejal, da preiskovalci še ugotavljajo, ali je ženska umrla zaradi pljučne kuge. »Nobena od oseb, pri katerih so potrdili stike z umrlo žensko, ni kazala simptomov kuge,« je povedal. WHO je tveganje za prebivalce Irkutske regije ocenil kot »zmerno do nizko«, zunaj Rusije pa kot »zelo nizko«.
Generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus je povedal, da je organizacija od Rusije zahtevala »dodatne informacije za pojasnitev vzroka hude pljučnice, povzročitelja, zaradi katerega so bili uvedeni ukrepi za varovanje javnega zdravja, in medijskih poročil o drugem zaposlenem s pljučnico neznanega vzroka«.
Po njegovih besedah je »pravočasna, popolna in pregledna izmenjava informacij« po mednarodnih zdravstvenih pravilih nujna za razjasnitev nasprotujočih si poročil in natančno oceno morebitnega tveganja za javno zdravje.