Kašmir je območje na jugozahodu Himalajskega gorovja, ki obsega okoli 200.000 kvadratnih kilometrov. Približno polovico ozemlja, kjer živi nekaj več kot 10 milijonov ljudi, nadzoruje Indija. V pakistanskem delu pokrajine živi 4,5 milijona prebivalcev. Manjši del območja, ki je zgodovinsko pripadal Kašmirju, nadzoruje tudi Kitajska, a gre za skrajno odročne gorate predele, kjer je prebivalstva zelo malo.

Travmatična delitev Indije

Kašmirski konflikt med Indijo in Pakistanom sega v čas osamosvajanja Indije izpod britanskega imperija v letih po koncu druge svetovne vojne. Že pred osamosvojitvijo so odločitve Britancev pomagale polarizirati osvobodilno gibanje po verskih ločnicah med hindujci in muslimani.

Indijski nacionalni kongres pod vodstvom Mahatme Gandhija in kasneje Džavaharlala Nehruja je bil glavna grožnja britanski oblasti, ki je zato podpirala Muslimansko ligo pod vodstvom Muhammada Alija Jinnaha. Po drugi svetovni vojni se je Združeno kraljestvo želelo čim prej znebiti bremena vzdrževanja imperija, predvsem vse bolj nestabilne Indije.

Kljub željam tako Britancev kot Gandhija, da bi Indija ostala enotna s federalistično ustavo, se je kot najbolj praktična pokazala razdelitev države na muslimanski in hindujski del. Britanci, ki jih je v vlogi zadnjega indijskega podkralja zastopal stric kasnejše kraljice Elizabete II. lord Mountbatten so kmalu ugotovili, da je delitev edini način, kako se iz Indije umaknejo, še preden bi se njihova oblast na podcelini začela krhati. Na drugi strani pogajalske mize se je Gandhi umaknil iz aktivne dnevne politike.

Vodenje Indijskega nacionalnega kongresa je že pred vojno prevzel Nehru, ki je želel v novi Indiji močan centraliziran državni aparat, ki bi lahko izvedel postkolonialne ekonomske reforme. To pa je bilo v nasprotju s federativno ali celo konfederativno ureditvijo, ki so jo zahtevali muslimanski voditelji in jo je bil pripravljen podpreti Gandhi. Ob osamosvojitvi leta 1947 se je Britanska Indija razdelila na današnjo večinsko hindujsko Indijo in pretežno muslimanski Pakistan. Slednji je obsegal tudi današnji Bangladeš na drugi strani podceline, ki se je takrat imenoval Vzhodni Pakistan.

Indian paramilitary soldiers patrol in Srinagar, Indian controlled Kashmir, Thursday, May 1, 2025. (AP Photo/Dar Yasin)

Kašmir je eno najbolj militariziranih območji na svetu. Indija ima v tu stalno nameščenih več kot pol milijona vojakov ali enega vojaka za vsakih dvajset prebivalcev.  Foto: AP 

Delitev leta 1947 ni pomenila le novih meja, ampak tudi delitev premoženja, od železnic do knjižnic. Razdeljeni so bili celo varovanci ustanov za umsko bolne. Risanje novih meja, predvsem v provincah z mešanim prebivalstvom kakršna je Punjab, je pogosto privedlo do medetničnega nasilja, v katerem je po nekaterih ocenah umrlo do dva milijona ljudi, med 12 in 20 milijonov pa je bilo razseljenih. Ta spopad zaznamuje odnose med Indijo in Pakistanom vse do danes.

Vprašanje za maharadžo Hari Singha

Posebno težko vprašanje pri delitvi je bila usoda knežjih državic. Te so predstavljale približno tretjino nekdanje Indije in niso bile pod neposrednim nadzorom Britancev. Zato so imeli ob osamosvojitvi njihovi vladarji pravico, da se opredelijo za eno ali drugo državo ali pa se odločijo za samostojnost. Pravila pogosto niso upoštevali: ko se je na primer muslimanski vladar sicer pretežno hindujskega Hiderabada na jugu države, ki je bila največja taka kneževina, odločil za samostojnost, je indijska vojska izvedla invazijo in državo, ki je bila velika kot Britansko otočje, priključila Indiji. Kašmir je bil ena izmed knežjih držav, kjer je vladala hindijska vladarska družina, prebivalstvo pa je bilo mešano, a večinsko muslimansko. Maharadža Hari Singh je odlašal z odločitvijo, kam naj priključi Kašmir, dokler Pakistan ni poskušal zavzeti Kašmirja, nakar se je sam odločil za priključitev Indiji. V vojaških spopadih, ki so sledili in jih danes štejemo za prvo vojno med Pakistanom in Indijo, je slednja zavzela dobro polovico Kašmirja, kjer je živela večina prebivalstva.

FILE - Indian troops are on the move in Kashmir against guerrilla forces during the second war over Kashmir on Sept. 6, 1965. (AP Photo, File)

Leta 1965 je potekala druga vojna za Kašmir med Indijo in Pakistanom.  Foto: AP

Vojski sta se ustavili na črti, ki se danes imenuje »črta nadzora« in je de facto meja med Indijo in Pakistanom vse od leta 1948. Tega leta je bil namreč pod okriljem Združenih narodov dosežen mirovni sporazum. Ta je predvideval izvedbo referenduma, na katerem naj bi prebivalci odločili, v kateri državi bi želeli živeti, a Indija tega ni nikoli izvedla.

Kašmir kot test državnosti Indije in Pakistana

Kašmir je postal nevralgična točka za obe državi, ker je to vprašanje zadevalo vprašanja lastne identitete. Pakistan so razumeli kot eksplicitno etnično državo in dom za vse muslimane z indijske podceline. Indija, še posebno pod vodstvom Nehruja, se je videla kot prava naslednica Britanske Indije in zato multietnična sekularna država, ki naj bi vključevala tudi vse nekdanje knežje države, ki so se ob osamosvojitvi opredelile za Indijo.

Kašmir je bil zato dokaz te multietničnosti Indije in je imel tudi v ustavi zapisan poseben status in notranjo avtonomijo. Obe državi sta se zaradi Kašmirja ponovno spopadli leta 1965, potem ko so se enote pakistanske vojske infiltrirale čez mejo. Vojna se je končala s premirjem, ki sta ga izsilili Sovjetska zveza in ZDA, a Indija je dokazala svojo vojaško premoč. Vzrok za tretjo vojno je bilo indijsko posredovanje pri osvobajanju Vzhodnega Pakistana, današnjega Bangladeša. Tudi ta sicer največji spopad se je končal s premirjem, a ponovno z Indijo v močnejšem položaju. V naslednjih letih sta najprej Indija in nato Pakistan razvila svoje jedrsko orožje, ki od takrat služi obema državama za odvračanje od spopadov, ki bi lahko resno ogrozili avtonomijo obeh držav.

Vzpon kašmirskega uporniškega gibanja

Razmere v Kašmirju so se začele zaostrovati v devetdesetih letih z vzponom domačih uporniških skupin, ki so se rodile iz nezadovoljstva z indijsko upravo in niso nujno zahtevale priključitve Pakistanu, ampak so se večinoma zavzemale za lastno samostojnost.

Indian paramilitary troops stand guard at their roof-top vantage point on a building above the deserted streets during a high alert in central Srinagar Tuesday January 25, 2000. Security has been beefed up in the troubled area after militants attacked an army camp in Srinagar, kiiling two officers and wounding eight. Two militants were also killed in the gunbattle. (AP Photo/Rafiq Maqbool)

Zadnji večji spopad med Indijo in Pakistanom je je zgodil leta 1999. Foto: AP

Upor je močno zaostril tudi pojav islamističnih terorističnih skupin. V veliki meri je šlo za uvožen fenomen, za katerega je odgovorna pakistanska vojska in njena obveščevalna služba ISI. Ta je v osemdesetih letih v Afganistanu podpirala mudžahedine, ki so se borili proti Sovjetski zvezi. To podporo sta izdatno podpirali ZDA in Savdska Arabija. Po koncu spopadov v Afganistanu je ISI preselila metode in v več primerih tudi obstoječe islamistične skupine v Kašmir.

V kontekstu delovanja kašmirskih uporniških skupin se je zgodil tudi zadnji večji spopad med Indijo in Pakistanom leta 1999. Pakistanski vojaki so v navezavi z uporniškimi skupinami zavzeli gorski vrh, ki sicer glede na potek črte nadzora pripada Indiji, in s tem ogrozili nadzor Indije nad ključno cesto, ki povezuje Kašmir s preostankom Indije. V spopadih, ki so sledili, je Indija zavzela izgubljen teritorij, spopadi pa so se končali po diplomatskih pritiskih ZDA. Umrlo je več kot tisoč vojakov.

V zadnjih dveh desetletjih kašmirski konflikt zaznamuje predvsem nadaljevanje upora proti indijski oblasti v Kašmirju. Indija ima v svoji polovici Kašmirja, ki je velika približno za dve Sloveniji, zato stalno nameščenih več kot pol milijona vojakov.

Ukinitev kašmirske samostojnosti

Kašmirski konflikt se je v zadnjem obdobju začel zaostrovati predvsem zaradi vse bolj hindujske nacionalistične politike, ki jo vodi premier Narendar Modi, ki je na oblast prišel leta 2014. Leta 2019 je Indija pod njegovim vodstvom ukinila avtonomijo v Kašmirju in provinco upravno reformirala. S tem je bilo prvič omogočeno, da so nepremičnine v provinci lahko kupili Indijci iz drugih delov države, kar je bilo Kašmirju sprejeto kot poskus, da bi hindujski nacionalisti spremenili demografsko podobo regije.  Zaradi protestov je Indija uvedla strogo policijsko uro, ki je trajala za leto in pol.

A masked Kashmiri protester jumps on the bonnet of an armored vehicle of Indian police as he throws stones at it during a protest in Srinagar, Indian controlled Kashmir, May 31, 2019. The image was part of a series of photographs by Associated Press photographers which won the 2020 Pulitzer Prize for Feature Photography. (AP Photo/Dar Yasin)

Zaradi protestov proti ukinitvi avtonomije leta 2019 so v Kašmirju  za leto in pol uvedli policijsko uro. Foto: AP

Tik pred ukinitvijo avtonomije v Kašmirju se je zgodilo zadnje resnejše zaostrovanje odnosov med Indijo in Pakistanom, ki ga je sprožil teroristični napad na konvoj indijskih vojakov rezervistov, v katerem je umrlo 40 vojakov. V približno mesec trajajočih napetostih, ki so vključevale predvsem obstreljevanje zalednih položajev ob črti nadzora, je umrlo vsaj 10 civilistov, sestreljeno pa je bilo tudi eno indijsko lovsko letalo.

Priporočamo