ZDA trdijo, da gre pri Cartel de los Soles za teroristični narkokartel, ki je prevzel oblast in predstavlja nelegitimno vodstvo države. Pred kratkim so ZDA to domnevno organizacijo tudi uradno označile za teroristično.
Čeprav je vpletenost številnih državnih uradnikov in članov vojske v tihotapljenje prepovedanih drog, predvsem kokaina, precej dobro dokumentirana, pa strokovnjaki za organizirani kriminal v Latinski Ameriki ponujajo drugačno razlago. Cartela de los Soles namreč ne označujejo kot kriminalno organizacijo, temveč kot sistem korupcije, v katerem pripadniki državnih institucij izkoriščajo trgovino z drogami in imajo od nje koristi.
Večina strokovnjakov se strinja, da je izraz kartel v klasičnem pomenu neustrezen, saj menijo, da Cartel de los Soles sploh ne obstaja kot enotna organizacija.
Obtožbe Washingtona
Da Venezuelo vodi mamilarska združba Cartel de los Soles, ki jo vodi predsednik Maduro, so ZDA začele zatrjevati leta 2020, zadnje leto prvega mandata Donalda Trumpa. Proti Maduru so ZDA takrat vložile tudi obtožnico.
Ta dokument, ki ga je vlada vložila na sodišče v New Yorku, je eden bolj natančnih opisov uradnega ameriškega stališča. V obtožnici ZDA trdijo, da je Cartel de los Soles hierarhična organizacija, na vrhu katere je venezuelski predsednik Nicolas Maduro, njegova desna roka pa naj bi bil notranji minister Diosdado Cabello.
Delovanje domnevnega kartela naj ne bi služilo zgolj bogatenju njegovih članov, temveč naj bi imel tudi politični in ideološki cilj – namreč »preplaviti« ZDA s smrtonosnimi drogami. Po teh trditvah naj bi bil cilj v ZDA prepeljati čim večje količine kokaina in to uporabiti kot orožje proti ZDA in njihovim prebivalcem.
Zarota naj bi segala v leto 1999, ko je na oblast v Venezueli prišel Madurov predhodnik Hugo Chávez, ki naj bi se ob prihodu na oblast povezal s kolumbijskim levičarskim uporniškim gibanjem FARC.
Ameriški predstavniki trdijo še, da se Cartel de los Soles pri tihotapljenju mamil povezuje še z drugimi karteli, v prvi vrsti z venezuelsko tolpo Tren de Aragua in mehiškim kartelom Sinaloa, ki so ju skupaj s Cartelom de los Soles ZDA označile za tujo teroristično organizacijo.
Vse to pa pomeni tudi finančne sankcije proti tistim, ki so obtoženi sodelovanja v organizaciji, vključno s predsednikom Nicolásom Madurom in drugimi visokimi venezuelskimi uradniki.
Ker ciljajo na organizacijo kot celoto in ne le na posameznike, to ameriškim oblastem omogoča bolj splošno in hitrejše uvajanje sankcij proti podjetjem ali posameznikom, za katere obstaja sum, da sodelujejo z venezuelskimi funkcionarji.
Kaj je v resnici Cartel de los Soles?
Kljub ameriškim trditvam pa sta sodelovanje visokih častnikov pri tihotapljenju drog in ime Cartel de los Soles starejša od prihoda chavizma (politične ideologije Huga Cháveza).
Ime se je prvič pojavilo v medijih leta 1993, ko so preiskave v ZDA razkrile vpletenost ameriške obveščevalne agencije Cie v tihotapljenje kokaina – Cia se je namreč v osemdesetih letih poskušala vtihotapiti v kolumbijske narkokartele. Ob teh razkritjih so prišli na dan tudi dokazi o vpletenosti dveh venezuelskih generalov. Ker so sonca prepoznavni znak venezuelskih generalskih uniform, se je v javnosti uveljavilo ime »Kartel sonc« ali Cartel de los Soles.
Izraz je bil uporabljen kot alegorično poimenovanje sodelovanja visokih venezuelskih častnikov s kolumbijskimi karteli in ne kot ime konkretnega venezuelskega kartela.
Tudi današnji fenomen Cartela de los Soles je bližje temu, kar je opisovalo to prvotno poimenovanje. V zadnjih dveh desetletjih se je sistem s prepovedanimi drogami povezane korupcije razširil na vse dele države, hkrati pa je postal pomemben del politične dinamike v državi.
Kot priča študija, ki jo je izdelala preiskovalna medijska hiša in mislišče Insight Crime, večina vojakov in civilnih uradnikov, ki se v Venezueli okoriščajo s tihotapljenjem drog, ni neposredno vpletena v nakup, organizacijo transporta ali prodajo drog. Veliko pogosteje posamezniki zlorabijo svoj položaj, da ščitijo tihotapce in omogočijo prehod pošiljk, v zameno pa sprejmejo podkupnino.
Sistem tihotapljenja je precej razdrobljen in fluiden. Tihotapljenje ni centralno organizirano, ampak prihaja do nenehnega sklepanja zavezništev med bolj ali manj vplivnimi funkcionarji, pa tudi do številnih sporov.
Dokumentirani so tudi primeri, ko so posamezniki, predvsem v vojski in obveščevalnih službah, prevzeli aktivno vlogo pri tihotapljenju ali pa da so bila vozila venezuelske vojske uporabljena za transport pošiljk, a okoliščine kažejo, da gre v teh primerih predvsem za bolj ambiciozne lokalne kriminalce.
Vloga korupcije v političnem sistemu
Politični voditelji v Venezueli s predsednikom Madurom na čelu že dolgo tolerirajo to korupcijo, saj omogoča zvestobo državnih struktur, predvsem vojske. Zaradi neuspešnih gospodarskih politik in izredno ostrega režima mednarodnih sankcij je Venezuela obubožana in že leta podlega visoki inflaciji. Država ne zmore izplačevati plač, ki bi omogočale dostojno življenje, zato si številni vojaki in drugi uradniki izboljšujejo položaj z jemanjem podkupnin, pri čemer je tihotapljenje drog najbolj donosen vir.
To je bil vzorec, ki se je vzpostavil že v času predsedovanja Huga Chaveza. S povečanjem povpraševanja po kokainu v ZDA in Evropi konec devetdesetih let sta se ustrezno povečala tudi proizvodnja v Kolumbiji in tihotapljenje. Zaradi zelene meje s Kolumbijo, kjer še danes pridelajo večino kokaina, je Venezuela ena izmed transportnih poti ne samo za ZDA, ampak še bolj za Evropo. V tihotapljenje so bili že prej vpleteni lokalni poveljniki venezuelske vojske. Chávez, ki se je zavedal, da se je leta 2002 za las obdržal na oblasti po neuspešnem poskusu vojaškega državnega udara, je ta dejanja dopuščal, da bi ohranil zvestobo vojaških častnikov.
Nekdanji pripadnik venezuelske agencije za boj proti drogam je za Insight Crime povedal: »Ta struktura ohranja vojsko zadovoljno … Pravijo jim ‘Sonca’, ker je vpletenih veliko ljudi iz vlade in vojske, vendar to ne deluje kot kartel kot tak. To ni nekaj organiziranega ali nekaj, zaradi česar bi imeli sestanke. Gre za institucionalno obnašanje,« je še povedal nekdanji uradnik.
Organizacija naj bi postala še bolj nestrukturirana po smrti Cháveza leta 2013. Maduro se je po letu 2017 soočil s hudo gospodarsko krizo zaradi padca cen nafte in vse ostrejših sankcij, poleg tega ni imel toliko stikov z vojsko kot Chavez, ki je kariero začel kot vojaški častnik.
Da bi kupil podporo vojske in hkrati onemogočil kopičenje moči v rokah peščice posameznikov, je vse več častnikov imenoval na generalske čine. Generali so se začeli hitreje menjavati na položajih teritorialnih poveljstev, kjer so imeli možnost vplivati na tihotapske poti in prejemati podkupnine. Kot je zapisala venezuelska novinarka Sebastiana Barráez: »Kartel Sonc ne obstaja, ker kartel ne more vzdrževati vseh teh ‘sonc’. Kar obstaja, so vojaški uradniki, ki so vpleteni v trgovino z drogami zaradi položajev, ki jih trenutno zasedajo.«
V zadnjih letih naj bi tihotapske strukture postale bolj odprte za civilne uradnike. Tihotapljenje je zaradi pogostih menjav na uradnih položajih manj utečeno in velik del pošiljk je organiziran z ad hoc dogovori med posamezniki, ki so pripravljeni sodelovati.
Venezuelske oblasti občasno izvajajo racije, v katerih zasežejo večje količine drog. Te so pogostejše v krajih, kjer so odnosi med skorumpiranimi uradniki in kriminalci bolj nestabilni.
Vzorec preganjanja le določenih kriminalnih skupin nakazuje, da ima vrh države, torej Maduro in njegovi sodelavci, precejšen vpliv na to, kje je policija bolj aktivna in kdo z organi pregona nima težav, kar pa še ne pomeni, da so sami vpleteni v tihotapljenje drog.
Venezuela je primer države, kjer korupcija, ki je globoko razširjena tudi v drugih državah ob tihotapskih poteh, deluje ne kot proces razgradnje, ampak kot mehanizem utrjevanja oblasti.
Zakaj Venezuela
Korupcija in vpetost državnih struktur v tihotapstvo še zdaleč nista unikatni za Venezuelo. Le nekaj dni zatem, ko so ZDA Cartel de los Soles označile za tujo teroristično organizacijo, je Donald Trump pomilostil nekdanjega predsednika Hondurasa Juana Orlanda Hernándeza, ki je bil v ZDA lani obsojen na 45 let zapora zaradi sodelovanja v tihotapljenju 400 ton kokaina v ZDA.
Prav tako je več preiskovalnih novinarjev poročalo o številnih povezavah salvadorskega predsednika Nayiba Bukeleja s tamkajšnjimi kriminalnimi tolpami. Bukele je kljub temu eden Trumpovih najljubših voditeljev v Latinski Ameriki.
Da Venezuela ni ključna država za tihotapljenje drog v ZDA, pričajo tudi pretekle izjave ameriških uradnikov. Večina kokaina pride namreč v ZDA iz Kolumbije po Tihem oceanu in preko Mehike. Preko Venezuele naj bi na ameriški trg prišel le manjši del, je pa država bolj pomembna za poti, ki vodijo v Evropo.