Izraelski premier Benjamin Netanjahu je po več dneh kolebanja, ali naj podpre ameriški predlog načrta izvajanja druge faze premirja v Gazi, tega zavrnil. Čeprav je ameriški predsednik Donald Trump pred dnevi sporočil, da sta Izrael in Hamas dosegla dogovor o izvajanju druge faze premirja, je uradni izostali odgovor iz izraelske vlade dal slutiti, da se utegne ponovno zaplesti. Osem mesecev po začetku premirja v Gazi, ko je sicer izraelska vojska nadaljevala s sicer zmanjšanimi zračnimi napadi na enklavo, tako začetek umika izraelske vojske iz Gaze ter razorožitev Hamasa ostajata vprašljiva.
Netanjahu: najprej razorožitev nato umik
Medtem ko je Hamas sprejel 15 točk obsegajoč dogovor, Izrael tega ni storil. Predlagani ameriški načrt izvajanja druge faze je v skladu s prvotnim dogovorom o premirju predvideval, da bo Hamas začasni prehodni tehnokratski vladi v Gazi predal oblast. Hkrati bi se gibanje začelo razoroževati, sočasno pa bi se izraelska vojska morala začeti postopoma umikati iz delov Gaze, ki jih zaseda. Izrael bi moral tudi nemudoma v celoti izpolniti vse preostale obveznosti iz lanskega mirovnega dogovora iz Šarm Šejka - zlasti prenehanje vojaških operacij.
Iz izraelske vlade so sedaj sporočili, da imajo zadržke do ameriškega predloga mirovnega načrta. Osrednje razhajanje ostaja, kdaj naj bi prišlo do izraelskega umika iz Gaze, kjer vojska sedaj svoj nadzor razteza že čez 70 odstotkov ozemlja Gaze, čeprav bi morala vztrajati zgolj na tako imenovani rumeni razmejitveni črti (nadzor nad 55 odstotki Gaze). Premier Netanjahu je tri mesece pred parlamentarnimi volitvami ponovil svojo zahtevo, da se mora pred kakršnim koli umikom vojske iz Gaze najprej povsem razorožiti Hamas. Ta razorožitev po navedbah izraelske vlade mora vključevati vso lahko orožje, težko oborožitev in razgrnitev celotnega sistema podzemnih predorov.
»Poslali so nam osnutek. S tem se nismo strinjali. To ni naš osnutek. Poslali smo svoje pripombe. To je naše stališče,« je sporočil izraelski premier in še dodal, da bodo izraelske sile še naprej »storile vse, kar je potrebno, da zaščitijo sebe, naše ozemlje in naše državljane«.
V minulih dneh je sicer javno že več izraelskih ministrov podvomilo v popustljivost Hamasa. Najostrejši je bil skrajno desni minister za varnost Itamar Ben Gvir. Vztrajal je, da se morajo zaradi pokola 7. oktobra nadaljevati napadi na Hamasovce. Če bi jih opustili, bi to pomenilo, da se daje nekakšno privolitev za nadaljnje pokole Hamasa. Ob zavzemanju za nadaljevanje ciljnih likvidacij v Gazi se je v želji za izraelsko zmago zavzel tudi za pospešitev izseljevanje Palestincev in Palestink iz enklave.
Odbor za mir spremenil stališče
Vsaj malce je Izrael sicer šel nasproti zahtevam iz zavrnjenega predloga izvajanja druge faze mirovnega dogovora. To se je zgodilo glede zahteve za zaustavitev vseh izraelskih bojnih operacij v Gazi. Vlada je sprejela nova pravila za odobritev vojaških operacij v Gazi. Zanje mora sedaj načelnik generalštaba Ejal Samir dati soglasje, razen če obstaja neposredna nevarnost za vojake.
Še preden je iz Izraela prišla zavrnitev načrta, je za njegovo uresničitev vse strani spodbujal izvršni direktor Trumpovega Odbora za mir Nikolaj Mladenov. Prav tako je obžaloval, da je prihajalo do nadaljnjih izraelskih napadov na Gazo. »Doseganje trajnega miru je težko, a izvedljivo, če si vsi prizadevajo po najboljših močeh,« je ocenjeval Mladenov.
Tudi zaradi tega stališča je toliko bolj presenetljivo, da je po izraelski zavrnitvi ameriškega predloga za drugo fazo Odbor za mir sedaj spremenil svoje stališče do predsednikovega načrta. Odbor sedaj ne vztraja več pri tem, da bi se vse ključne obveznosti izvedle hkrati, temveč dopušča postopno izvajanje razorožitve Hamasa in šele na koncu te razorožitve tudi umik izraelske vojske.
Napadi na Gazo so se sicer nadaljevali tudi v dneh po objavi ameriškega predloga in Hamasovega pristanka na razorožitev.
