Več kot osem mesecev po sklenitvi premirja med Izraelom in Hamasom v Gazi, ko so se sicer nadaljevali zmanjšani izraelski zračni napadi, se zdaj obeta prehod v drugo fazo premirja. Več mesecev se je o podrobnostih pogajal izvršni direktor Trumpovega Odbora za mir Nikolaj Mladenov, slednjič pa so dosegli dogovor o začetku in poteku najbolj kočljive faze premirja, ko se bo moral Hamas razorožiti. Tako sta vsaj potrdila ameriški predsednika Donald Trump in sam Hamas, le izraelski premier Benjamin Netanjahu se je obotavljal. V njegovem uradu so ocenili, da predlog o razorožitvi ne izpolnjuje izraelskih zahtev po popolni demilitarizaciji Gaze v zameno za umik izraelske vojske. Dokončna privolitev Izraela je tako obvisela v zraku, kar je hitro povzročilo negodovanje v Washingtonu.
Po dogovoru spet napadi
»Pomembno je, kaj piše v sporazumu. Še pomembnejše pa je, kaj se bo zgodilo v prihodnosti,« je dogovor kratko komentiral Mladenov. V Gazi vladajoče islamsko gibanje Hamas je v minulih tednih formalno že opustilo izvršno oblast v enklavi. Zdaj pa je privolilo v osrednji, najtežji del dogovora zanje, namreč o izročitvi orožja. Prav to naj bi slednjič omogočilo začetek umika izraelske vojske iz Gaze. Vsaj del skrajno desne izraelske vladne koalicije sicer to zavrača in ne kaže znakov popuščanja pred oktobrskimi parlamentarnimi volitvami. Kar 70 odstotkov enklave je ta čas pod izraelskim nadzorom oziroma trajno okupacijo, kar je 15 odstotkov ozemlja več, kot je bilo predvideno z uvodnim dogovorom o prekinitvi spopadov.
Le nekaj ur po razgrnitvi dogovora med Izraelom in Hamasom je Izrael izvedel nov zračni napad na Gazo. Ranjenih je bilo več Palestincev. V nevladni organizaciji Palestinski center za človekove pravice (PCHR) so vnovič poudarili, da nenehni napadi izraelskih oboroženih sil na civiliste in kraje, kjer so civilisti, kažejo sistematično politiko s ciljem razširiti obseg ubojev in povzročiti čim večje število civilnih žrtev genocida.
Kakšna je vsebina dogovora?
Podrobnosti dogovora še niso objavili. Po neuradnih informacijah naj bi Hamas prenehal obstajati kot vojaška in politična oblast v Gazi. Razorožitev pripadnikov gibanja bi potekala postopoma. Umik izraelske vojske naj bi se izvajal po načelu »razorožitev za umik«. Vodstva in borcev Hamasa ne bi avtomatično aretirali oziroma ubili. Razoroženim pripadnikom, ki bi se odpovedali oboroženemu delovanju, bi ponudili pomilostitev in vključitev v programe reintegracije. Nekateri voditelji Hamasa bi lahko zapustili Gazo.
Hamas bo v skladu z dogovorom moral orožje predati novi palestinski tehnokratski vladi v Gazi, za katero bodo orožje hranile mednarodne stabilizacijske sile. Izraelska vlada je prvemu kontingentu teh sil, ki jih bodo sestavljali pripadniki arabskih in muslimanskih držav, že pred časom odobrila prihod v dele Gaze pod njenim nadzorom. Ideja je bila, da bi približno 200 pripadnikov uvodoma varovalo humanitarne koridorje, nudilo pomoč pri zaščiti razdeljevanja pomoči ter začelo uriti palestinsko policijo in razoroževati skupine.
Hamas in Izrael morata dogovor še ratificirati, potem bi v naslednjih štirinajstih dneh dokončali priprave na začetek druge faze premirja, ki bi po ocenah neimenovanih ameriških diplomatov lahko trajala od 200 do 300 dni. Palestinska tehnokratska vlada, ki bo pod vodstvom Alija Šaata prevzela vodenje enklave, je kljub nejasnostim o tem, ali Izrael sprejema dogovor, sporočila, da so zaključili priprave na prevzem oblasti v Gazi. Poudarili so, da nameravajo služiti prebivalcem, pri svojem delu pa bodo sodelovali z Odborom za mir in Mednarodnimi stabilizacijskimi silami ter drugimi akterji. Postopoma se bodo osredotočili na ponovno vzpostavitev delovanja institucij javne uprave, izboljšanje humanitarnih razmer, okrepitev javne varnosti, postavitev temeljev za obnovo in ustvarjanje gospodarskih priložnosti. Po oceni Šaatove administracije je uspeh te faze odvisen predvsem od palestinskega nacionalnega partnerstva.
Hamasovi pogoji
Gazi Hamad, predstavnik v skoraj treh letih vojne močno oslabljenega Hamasa, ki je sodeloval v pogajanjih, je dejal, da je sporazum »celovit okvir«. Presegal nanj bi vprašanje razorožitve, saj se nanaša tudi na začetek obnove Gaze. Hamas se je za ta dogovor odločil v interesu palestinskega ljudstva, je poudaril in dodal, da bo gibanje ostalo del palestinskega političnega prostora.
Izpostavil je, da bo izvajanje dogovora o drugi fazi odvisno od tega, ali bo Izrael zdaj izvedel prvo fazo sporazuma, kar pomeni, da bo prenehal napadati enklavo. Kot drugi pogoj za Hamasovo spoštovanje druge faze je Hamad navedel zahtevo, da Izrael umakne sile na položaje, na katerih so bile oktobra lani. Šele takrat nameravajo v gibanju predati orožje predstavnikom nove tehnokratske vlade.
