Želve živijo na atolu Aldabra v Indijskem oceanu. Kot poroča Guardian, sta najnovejšo raziskavo vodila Fundacija Sejšelskih otokov (Seychelles Islands Foundation – SIF) in Univerza v Exeterju. Raziskovalci so analizirali podatke o štetju želv v petletnem obdobju med letoma 2018 in 2022. Gre za prvo posodobitev pogosto navajane ocene iz poznih devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko naj bi na atolu živelo približno 100.000 želv.
Največ doslej
Po oceni raziskovalcev je na Aldabri skoraj 183.000 odraslih želv. To je največja doslej zabeležena populacija te vrste, ki močno presega tudi število prebivalcev celotnih Sejšelov.
Atol Aldabra je eno od le dveh območij na svetu, kjer orjaške želve še živijo prosto v naravi. Drugo je otočje Galapagos, kjer je njihova populacija precej manjša.
»Več kot 180.000 orjaških želv, ki se prosto gibljejo po našem atolu, dokazuje, kaj je mogoče doseči z dolgoročno zavezanostjo varstvu narave. To je čudovita novica za Sejšele, ves svet in vse, ki so si prizadevali za zaščito Aldabre,« je za Guardian povedala Frauke Fleischer-Dogley, izvršna direktorica fundacije SIF.
Raziskava, objavljena v znanstveni reviji Ecology and Evolution, je pokazala, da je bila populacija v preučevanem obdobju razmeroma stabilna.
Bilo jih je manj kot tisoč
V 19. stoletju je zaradi izkoriščanja želv na atolu ostalo manj kot tisoč živali. Njihovo število se je začelo povečevati po uvedbi programa za obnovo populacije in okrepljenega varstva območja. Aldabra je leta 1981 postala strogi naravni rezervat, leto pozneje pa je bila vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine.
Guardian navaja, da raziskovalci najnovejšo študijo označujejo za pomembno potrditev enega največjih uspehov varstva narave v Indijskem oceanu. Štetje želv na atolu sicer poteka že desetletja, vendar je zaradi gostega rastlinja na nekaterih območjih zelo težko določiti njihovo dejansko število.
»Program spremljanja orjaških želv na Aldabri je eden najdlje trajajočih v regiji, vendar zaradi gostega rastlinja štetje v nekaterih delih atola predstavlja velik izziv,« je povedala Nancy Bunbury, soavtorica raziskave.
Raziskovalci so zato pri oceni upoštevali tako opažene želve kot tudi tiste, ki jih med štetjem niso zaznali. S tem so po njihovih navedbah dobili doslej najbolj zanesljivo izhodiščno oceno populacije. Ta bo omogočila spremljanje sprememb v prihodnjih desetletjih.
Podnebne spremembe in invazivne živali
Kljub spodbudnim rezultatom avtorji raziskave opozarjajo, da je nadaljnje spremljanje populacije nujno. Podnebne spremembe na Aldabri prinašajo tveganje daljših in pogostejših suš, ki bi lahko zmanjšale količino hrane in sence, ki ju želve potrebujejo za preživetje.
Grožnjo predstavljata tudi dvigovanje morske gladine in poplavljanje nižje ležečih delov atola, piše Guardian in dodaja, da nevarnost pomenijo še invazivne živalske vrste, zlasti podivjane mačke in črne podgane, ki plenijo želvja jajca in mladiče. Po mnenju avtorjev bi lahko načrtovana odstranitev preostalih invazivnih sesalcev odpravila nekatere zadnje ovire za nadaljnjo rast populacije in želvam pomagala pri prilagajanju vse izrazitejšim podnebnim pritiskom.