Za hrvaške ladjarje, ribiče in turistične delavce ob 188 kilometrih hrvaškega dela Donave se je v zadnjih tednih odvijala prava drama, poroča Jutarnji list, saj je vodostaj reke padel na zgodovinsko dno. Nasedle tovorne ladje pri Erdutu, upad turističnih nočitev in strah pred poginom rib so postali nova realnost. Toda za 33-letnega kuharja Gorana Popovića iz Mohova, mirne hrvaške vasi, je suša vir vznemirljivega optimizma.
»Kdo ve, kaj vse je zdaj mogoče najti v suhih strugah,« navdušeno pripoveduje lokalni arheološki entuziast. »Morda čeljusti, okle, rebro mamuta.« Z njim se srečamo v njegovi rodni vasi Mohovo, kraju z dvesto prebivalci na desnem bregu Donave.
Njegovo upanje ni neutemeljeno, saj suša dejansko razgalja ostanke preteklosti. Konec julija so zaradi izjemno nizkega vodostaja v bolgarskem delu Donave pri vasi Rjahovo odkrili kosti dlakavega mamuta. Strokovnjaki iz regionalnega muzeja v mestu Ruse so potrdili, da gre za izjemno ohranjene ostanke, ki ponujajo dragocen vpogled v življenje v ledeni dobi. Mamuti so na Balkanskem polotoku sicer izumrli pred približno 10.500 leti, njihovi ostanki pa pričajo o povsem drugačnem svetu.
Dramatično odkritje prihaja tudi iz Srbije, kjer so se v bližini mesta Prahovo iz reke pokazali ostanki več kot dvajset nemških vojnih ladij. Ladjevje je leta 1944 med umikom pred Rdečo armado potopila lastna vojska, da ne bi prišlo v roke sovražniku. Razbitine niso le zgodovinsko zanimive, temveč predstavljajo tudi nevarnost. Številne ladje so namreč še vedno polne streliva in eksploziva, kar otežuje plovbo in ogroža varnost.
Gospodarstvo na kolenih
Medtem ko arheologi in ljubitelji zgodovine z zanimanjem opazujejo rečne bregove, se gospodarstvo ob reki sooča z uničujočimi posledicami. Zastoj tovornega prometa povzroča ogromne zamude v dobavnih verigah premoga za termoelektrarne, naftnih derivatov in kmetijskih pridelkov. Težave niso omejene le na Donavo, saj so rekordno nizki vodostaji tudi na drugih ključnih evropskih prometnih žilah, kot sta Ren in Pad, kar vpliva na industrijo po vsej celini.
Suša je močno prizadela tudi kmetijstvo. Poročila iz različnih delov Evrope govorijo o izgubi pridelka, kar vzbuja skrbi glede prehranske varnosti. Prizadet je tudi turizem, zlasti rečna križarjenja, ki so pomemben vir prihodkov za številna podonavska mesta. Prav tako so ogrožene ribe, saj nizka in topla voda zmanjšuje vsebnost kisika. To lahko vodi v množičen pogin rib in dolgoročno škodo za ekosistem ter lokalne ribiče.
Dvorezni meč podnebnih sprememb
Strokovnjaki opozarjajo, da so podnebne spremembe za arheologijo dvorezen meč. Medtem ko taljenje ledenikov in suše razkrivajo doslej skrite artefakte, kot je znana ledenodobna mumija Ötzi, ista okoljska nihanja ogrožajo obstoj arheoloških najdišč po vsem svetu. Naraščajoče temperature in ekstremni vremenski pojavi pospešujejo erozijo. Organski ostanki, ki so se tisočletja ohranjali v stabilnih in vlažnih pogojih, ob izpostavljenosti zraku in vročini hitro propadajo.
Odkritja, ki jih prinašajo suhe rečne struge, so tako grenak opomin na preteklost, ki jo razkrivajo pospešene in potencialno uničujoče spremembe v sedanjosti. Vsak najdeni okel mamuta ni le znanstveni zaklad, temveč tudi tiho opozorilo o krhkosti ekosistemov, ki jih danes ogroža človekova dejavnost.
