Pevka Ahmadi je decembra 2024 na svojem kanalu na youtubu predvajala koncert v živo. Na njem je pela v obleki brez rokavov in brez naglavne rute. Iranska zakonodaja ženskam prepoveduje javne glasbene nastope ter od njih zahteva nošenje hidžaba in drugih oblačil, ki naj bi zagotavljala skromno oblačenje.
Po tem, ko je posnetek postal viralen in zbral več milijonov ogledov, so iranske oblasti proti 29-letni pevki sprožile sodni postopek. Pravosodni organi so njen nastop označili za »kršitev pravnih in kulturnih pravil države«. Junija je kazensko sodišče v mestu Kom Ahmadijevo in še osem članov njene skupine ter produkcijske ekipe spoznalo za krive več kaznivih dejanj, med drugim »žalitve javne morale« zaradi objave »nespodobnega in nedostojnega gradiva«, poroča BBC.
Poleg 74 udarcev z bičem so jim izrekli tudi dveletno prepoved opravljanja avdiovizualnih dejavnosti in dveletno prepoved zapustitve države. Odvetniki obtoženih so v petek sporočili, da je višje sodišče njihovo pritožbo zavrnilo brez izvedbe obravnave.
»Po našem mnenju izvedba koncerta sploh ni bila kaznivo dejanje,« je eden od odvetnikov povedal za BBC. Dodal je, da je prvostopenjsko sodišče izreklo eno najstrožjih možnih kazni za očitana dejanja, čeprav bi lahko izreklo denarno kazen ali druge, milejše sankcije. »Pritožbeno sodišče je imelo možnost razpisati obravnavo, vendar tega ni storilo in je sodbo potrdilo. Zdi se, da je bil glavni razlog za takšno odločitev odvračanje od podobnih dogodkov v prihodnje,« je dejal.
Javnost ob odločitvi ogorčena
Novica o prvotni obsodbi je med Iranci sprožila številne odzive na družbenih omrežjih. Izgnana iranska pevka Googoosh je takrat na instagramu zapisala, da si želi, »da bi se ti temni dnevi končali, da bi ženske ponovno dobile svobodo odločati o tem, kako bodo živele in se oblačile, ter da bi umetniško izražanje v naši dragoceni domovini znova zaživelo«.
Glasbenik Hosein Alizadeh pa je dejal, da je pripravljen namesto Parastoo Ahmadi prestati 70 udarcev z bičem. Obsodbo so kritizirali tudi aktivisti za človekove pravice. Amnesty International je opozoril, da bičanje predstavlja »kruto, nečloveško in ponižujoče kaznovanje« ter krši absolutno prepoved mučenja in drugega nečloveškega ravnanja, poroča BBC.
Podobna kazen tudi za iransko aktivistko
Januarja 2024 so 74-krat bičali tudi kurdsko-iransko aktivistko Rojo Hešmati. Obsodili so jo zaradi »kršitve javne morale«, potem ko je na družbenih omrežjih objavila fotografijo, na kateri je bila brez hidžaba. Po navedbah kurdske organizacije za človekove pravice Hengaw je policistka na tožilstvu v Teheranu na silo namestila ruto na njeno glavo, nato pa jo je moški policist bičal po ramenih, hrbtu, bokih in nogah.
Po iranski zakonodaji, ki temelji na razlagi islamskega prava oziroma šeriata, si morajo dekleta in ženske po vstopu v puberteto pokrivati lase s hidžabom in nositi dolga, ohlapna oblačila, ki zakrivajo njihovo postavo.
Protesti po smrti Mahse Amini
Leta 2022 so Iran zajeli množični protesti po smrti 22-letne Kurdinje Mahse Amini, ki je umrla v priporu, potem ko jo je moralna policija septembra istega leta pridržala v Teheranu zaradi domnevno »neustreznega« nošenja hidžaba. Na množičnih protestih proti verskemu političnemu vodstvu so ženske sežigale naglavne rute ali jih vihtele v zraku. V nasilnem zatiranju protestov, ki so sledili, je bilo po različnih ocenah ubitih več sto ljudi.
Od takrat številne ženske in dekleta v javnosti kljubujejo pravilom in si las ne pokrivajo več. Oblasti so se na to odzvale z občasnimi množičnimi aretacijami, opozorili, zapiranjem podjetij in drugimi ukrepi. O izvajanju pravil glede hidžaba je v začetku tega meseca spregovoril tudi konservativni politik in član iranskega Sveta za ugotavljanje koristi sistema Golam Ali Hadad Adel. Ta je hkrati tast vrhovnega voditelja Modžtabe Hameneja.
Dejal je, da se zaradi vojne med Iranom ter ZDA in Izraelom oblasti »trenutno ne morejo toliko ukvarjati s to fronto, kot bi se morale«. Vojna se je začela konec februarja, le nekaj tednov po tem, ko so iranske varnostne sile nasilno zatrle nov val množičnih protestov, ki jih je sprožila gospodarska kriza v državi. V zatiranju je bilo po navedbah različnih virov ubitih več tisoč ljudi.