Dva meseca po začetem premirju v Gazi se izraelski napadi na območje znotraj rumene razdelitvene črte nadaljujejo. V tem času je bilo v njih ubitih 383 ljudi, celotno število žrtev vojne v Gazi pa je preseglo 70.000, še več tisoč naj bi jih bilo pokopanih pod ruševinami. Palestincem v Gazi pretijo tudi hladno vreme in zimska neurja, ki so vnovič poplavila šotorišča beguncev. Predvsem otroci in starejši so najbolj ogroženi, da podležejo podhladitvam.
Do konca prve faze premirja, ko bi se Izrael moral umakniti do rumene črte na sredini Gaze (sedaj zaseda 58 odstotkov enklave), Hamas pa skupaj z drugimi palestinskimi skupinami predati vse talce Izraelu, loči obe strani le še nejasna usoda zadnjega talca, 24-letnega policista Rana Gvilija, ki ga Hamas še išče v ruševinah Gaze.
Upravljalec Gaze iz Bolgarije?
Medtem se v sklepno fazo pomikajo pogovori o oblikovanju stabilizacijskih sil za Gazo in odbora za mir. Njihova ustanovitev je zapisana v ameriški resoluciji, ki jo je potrdil varnostni svet. Imeli bodo dveletni mandat. Stabilizacijske sile bodo imele tudi pristojnost razorožiti Hamas, odbor za mir pa bo nadzoroval delo začasne palestinske tehnokratske uprave Gaze.
Dokončno naj bi ameriški predsednik Donald Trump sestavo odbora za mir, morda pa tudi palestinske tehnokratske vlade, objavil kmalu po novem letu, ko bo večdnevni obisk v ZDA končal izraelski premier Benjamin Netanjahu. Med tem obiskom, ko naj bi se dvakrat sešel s Trumpom, bodo očitno potekala še zadnja izraelsko-ameriška usklajevanja pred objavo sestave mirovnega odbora, ki jo Trump napoveduje za »legendarno«.
V njem sicer ne bo ene, v številnih svetovnih očeh negativne »legende«, saj se je Trump po močnem nasprotovanju arabskih držav odpovedal nekdanjemu britanskemu premierju Tonyju Blairu kot upravniku Gaze. Blair je ameriški administraciji svetoval pri pripravi 20 točk obsegajočega mirovnega načrta. Sporna sta bila tako njegova vloga pri ameriško-britanskem napadu na Irak leta 2002 kot vodenje bližnjevzhodne četverice za doseganje miru med Izraelci in Palestinci, ko je med letoma 2007 in 2015 poskušal pomagati pri palestinskih reformah.
Glavna upravljalska vloga v odboru za mir naj bi pripadla bolgarskemu diplomatu Nikolaju Mladenovu, ki je do leta 2020 opravljal tudi različne vloge odposlanca Združenih narodov na Bližnjem vzhodu. Odboru za mir bo sicer predsedoval Trump, v njem naj bi sedeli tudi številni voditelji iz arabskega sveta. Ni pa še znano, ali bo sedež v odboru za mir dobila tudi Evropska unija, kot si želijo v evropski komisiji. »Kralji, predsedniki, premierji – vsi želijo biti člani odbora za mir. To bo eden najbolj legendarnih odborov vseh časov,« je dobre volje ocenjeval Trump.
Enačba stabilizacijskih sil
Ameriška administracija je nameravala odbor za mir in začasno palestinsko tehnokratsko vlado za Gazo (tudi njena sestava še ni jasna) predstaviti okoli božiča, vendar se ji je zaradi nesoglasij in pogajanj glede sestave mednarodnih stabilizacijskih sil podrla časovnica. Arabske države, ki naj bi ponudile glavnino sil za Gazo, imajo pomisleke glede obsežnega mandata sil, da razorožijo Hamas, če tega ne bo hotel storiti sam.
Egipt in Turčija se zavzemata za to, da bi sile razporedili zgolj vzdolž rumene črte v Gazi in tako vzpostavili ločitveni zid med poseljenim palestinskim delom in okupiranim izraelskim. V središču Gaze naj ne bi patruljirale. V stabilizacijskih silah je pripravljena sodelovati tudi Turčija, a jo je Izrael sprva zavrnil, medtem ko v Ankari pravijo, da si njeno udeležbo želi več drugih držav, da bi pomagala zagotoviti širšo legitimnost misije.
Po neuradnih podatkih naj bi mednarodne stabilizacijske sile vodil ameriški general. Imena v Beli hiši še niso sporočili. S poveljevanjem tem silam (po Trumpovih napovedih naj bi bilo v njih 20.000 pripadnikov) ameriška administracija v Gazi tako prevzema precej večjo vlogo od prvotnih zamisli.
Hamas se medtem ni pripravljen povsem odreči orožju. Njegovo uporabo so pripravljeni zamrzniti, če Izrael privoli v sedem do deset let trajajoče premirje. »Naše orožje je povezano z okupacijo in agresijo. Če se okupacija konča, bo to orožje prešlo pod nadzor države,« pravi glavni pogajalec Hamasa Kalil Al Haja.
