Po njenih besedah skupina slovenskih državljanov vsak dan na »najboljšem mestu v senci« pušča stole, da bi si s tem rezervirala prostor. »Stoli tam stojijo cel dan, tudi ko njih po več ur ni blizu. Nekega dne nikjer ni bilo sence, zato sem – ker sem onkološka bolnica in sem bila z majhnim otrokom – njihove stole nekoliko premaknila ter položila svojo brisačo. Že po nekaj minutah je pritekla ženska iz Slovenije, ki je bila, kolikor sem videla, nastanjena v apartmaju nad plažo, ter me napadla in prepodila,« je izpovedala bralka.
Primer prijavila komunalnemu redarstvu
Bralka dodaja, da ni želela povzročati konflikta, temveč je primer po elektronski pošti prijavila komunalnemu redarstvu občine Pašman. Trdi, da je redarja poskušala priklicati tudi po telefonu, a neuspešno.
»Na žalost odziva pristojnih služb ni, zato se moramo vsak dan soočati s situacijami, ko tujci kršijo predpise, ob tem delujejo bahavo, mi pa moramo to prenašati,« je navedla. Ob tem verjame, da je podobnih primerov veliko tudi na drugih delih hrvaške obale, in meni, da bi z doslednejšim ukrepanjem komunalnih služb takšno prakso hitro zatrli.
Na komunalno redarstvo je vprašanja naslovilo tudi uredništvo portala Index, ali so prejeli prijavo bralke in kakšne ukrepe bodo sprejeli, a še niso dobili odgovora.
Težava je v pristojnosti mest in občin
Poskusi prisvajanja prostora s puščanjem brisač in ležalnikov že leta vzbuja nezadovoljstvo na številnih plažah vzdolž Jadrana. Hrvaški Zakon o pomorskem dobru in morskih pristaniščih sicer ne vsebuje določila, ki bi izrecno pisno prepovedovalo »rezervacijo plaže z brisačo«, vendar pa jasno določa, da je pomorsko dobro v splošni rabi in da ga lahko pod enakimi pogoji uporablja vsakdo.
Zakon prav tako prepoveduje, da bi kdo brez pravne podlage omejeval splošno rabo ali si na kakršenkoli način prilastil pomorsko dobro zase ali za koga drugega. Brisača, ležalnik ali senčnik zato nikomur ne dajejo izključne pravice do določenega dela javne plaže.
To pa vseeno ne pomeni, da bi morali drugi kopalci samovoljno odstranjevati tuje stvari. O odstranjevanju predmetov, puščenih zaradi čuvanja mest, morajo odločati pristojne lokalne službe v skladu s pravili posameznega mesta ali občine. Državni zakon namreč ne določa časovne meje, po kateri predmet postane nedovoljena »rezervacija«, zato konkretna pravila sprejemajo lokalne skupnosti same.
Ko še piše Index, nadzor nad redom izvajajo pomorski redari oziroma pooblaščeni uradniki mesta ali občine. Ti imajo pooblastila za preverjanje osebnih dokumentov zaradi ugotavljanja identitete, odjem izjav, zbiranje dokazov, fotografiranje stanja na terenu ter odreditev ukrepov za vzpostavitev reda.